Jelko Gros, direktor Zavoda za šport Planica, strokovnjak za smučarske skoke in televizijski komentator, se je pred začetkom svetovnega prvenstva v poletih obregnil ob početje države, ki je našim najboljšim skakalcem, s Petrom Prevcem na čelu, poslala obrazce, ki jih morajo izpolniti, da jim bo lahko država pravilno odmerila davek. Ob tem je izpostavil dve stvari. Prvič, da skakalce obdavči že država, v kateri so nagrado osvojili, in drugič, popolnoma neprimeren trenutek za tako početje, saj so bili naši »orli« tik pred začetkom enega najpomembnejših letošnjih tekmovanj, svetovnega prvenstva v poletih v Kulmu.
Zakoni za vse enaki
Nikoli ne bomo izvedeli, ali je morda ravno zaradi davčnih skrbi Petru Prevcu v petek v drugi seriji zmanjkal tisti meter do prvega mesta. A verjetnost za to je skorajda nična. Zakoni, ki obravnavajo obdavčitev nagrad, niso letos nič drugačni kot prejšnja leta in glede na to, da naši najboljši skakalci nagrade osvajajo že nekaj časa, so zagotovo že dodobra seznanjeni s tem, koliko jim bo pobrala država.
Poleg tega se jim je v preteklosti zgodilo tudi že kaj hujšega. Spomnimo se, da so le kakšno sezono nazaj skakali tako dobro, da je smučarski zvezi zmanjkalo denarja za nagrade, ki jim jih je obljubila v primeru dobrih rezultatov. In verjamemo, da Prevc in druščina raje plačajo davek na denar, ki ga dobijo, kot pa da tega sploh ne vidijo.
Davki v Avstriji in Sloveniji
V Sloveniji je višina davka 50-odstotna, če športnik zasluži v tujini več kot 70.000 evrov. Tudi v Avstriji je davek progresiven in se odstotek zvišuje z višino zneska. V Avstriji plačaš 50-odstotni davek že pri zaslužku 60.000 evrov, a imajo v Avstriji višjo olajšavo. Torej v primeru, da iz naslova nagrad na leto zaslužiš približno 70.000 evrov, si enako obdavčen v Sloveniji in Avstriji. Dvojna obdavčitev pa je ena od glavnih ovir za večjo mobilnost v EU.
Pol vzame država
Davčna ureditev je pri nas takšna, da so nagrade precej visoko obdavčene. Kar polovico vzame država. Tako bo tudi v primeru Petra Prevca, ki je v tej sezoni z nagradami zaslužil že več kot 120 tisoč evrov. A le da bo del davkov plačal v državi, kjer je nagrado prejel, razliko do 50 odstotkov pa v Sloveniji. Tisti, ki mu je nagrado izplačal, pa mora zanj plačati tudi akontacijo dohodnine. Po drugi strani imajo pri nas vrhunski športniki urejeno plačevanje vseh ostalih prispevkov, torej tudi zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Dobra novica je, da nagrada, ki jo je prejel za osvojitev naslova svetovnega prvaka v poletih ta konec tedna, ne bo obdavčena, saj država športnikom na največjih tekmovanjih pogleda skozi prste.
Koliko v resnici dobi Kopitar?
Nič drugače ni z obdavčitvijo najboljših športnikov po svetu. Tudi Anže Kopitar, ki je pred dnevi podpisal neverjetno, kar 80 milijonov dolarjev vredno pogodbo, bo v resnici dobil le del tega denarja. Svoje poberejo menedžerji, država, panožne zveze, skladi za zavarovanje ... Glede na oceno ameriških medijev naj bi Kopitarju od prejšnje pogodbe, ki je bila vredna nekaj čez 47 milijonov dolarjev, v resnici ostalo »le« 18 milijonov dolarjev.
Težave običajnih ljudi
Večjo težavo dvojna obdavčitev predstavlja vsem, ki se dnevno vozijo na delo čez severno mejo v Avstrijo. Teh je nekaj tisoč in že nekaj let opozarjajo na to, da jim plačevanje davkov v obeh državah predstavlja preveliko breme. A dvojno obdavčevanje ljudi, ki delajo izven svoje države, je praksa po vsej EU in ena glavnih ovir za povečanje mobilnosti.
Zanimivo je, da čeprav imamo Slovenci vseskozi občutek, da so davki pri nas previsoki, statistični podatki kažejo, da smo pod povprečjem EU. Breme davkov in socialnih prispevkov, kot delež v BDP, je leta 2014 v Sloveniji znašalo 37 odstotkov, medtem ko je povprečje na območju evra kar 41,5 odstotka. V sosednji Avstriji, ki jo radi jemljemo za primerjavo, je ta delež kar 43,8 odstotka. A pri tem je bistveno, kako je to davčno breme razporejeno med ljudi. V Sloveniji ob bruto povprečni plači, 1680 evrov, delavec dobi 1080 evrov, medtem ko delavec v Avstriji prejme neto izplačilo 1300 evrov.
