Danes tudi naložba v depozit za pet let nekako nosi »garantirane« oportunitetne izgube v višini dobrih 10 odstotkov (cilj inflacije Evropske centralne banke (ECB) je 2 odstotka letno in nekaj stroškov opravnin ter ležarin). Če istih 10 odstotkov potencialne izgube uporabimo pri oblikovanju naložbenega portfelja, že lahko dobimo dobro razpršen naložbeni portfelj z bistveno višjim pričakovanim donosom. Znanstveno je dokazano, da se ljudje raje odločamo za jasno izgubo kot za nejasen dobiček. Prav tako se varčevanje sicer povečuje, a kaj ko gre večina varčevanja v prej omenjeni najmanj donosen naložbeni razred, v depozite. In kot upravitelj rad omeni. »Namesto da bi se naš kapital plemenitil, kopni kot sneg spomladi«. Kaj lahko v takšnem primeru naredimo?
Nenehno govorim o možnostih in o pravilih investiranja ali varčevanja v vzajemnih skladih. Vzajemni sklad je premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji in vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. In prav razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere, ki ne dosegajo niti višine inflacije zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je dogajanje odvisno od razmer na kapitalskem trgu.
Vsaj delno razumevanje, kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačno izbranega. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primerno izbiro skladov. Veliko prednost vzajemnih skladov predstavlja tudi možnost, da vam lahko že manjši mesečni zneski, na primer od 30 do 50 evrov, ki jih počasi in preudarno iz meseca v mesec skozi obdobje varčevanja investirate in vlagate v vzajemne sklade, na koncu prinesejo nagrado – primerno privarčevani znesek, ki pa vam ohranja ali celo poveča kupno moč.
Metoda povprečnega stroška
Z mesečnim načinom varčevanja v vzajemne sklade uvedete metodo povprečnega stroška. To pomeni, da vsak mesec vložite enak znesek. Če so se točke sklada vmes pocenile, jih boste za enak znesek kupili več, če so se podražile, pa manj. Matematično tak pristop pomeni "vračanje k povprečju", torej pričakovanje, da bodo višje cene sčasoma spet nižje in nižje spet višje.
Metoda povprečnega stroška je lahko najučinkovitejša in največkrat uporabljena strategija varčevanja prav v obdobjih velike negotovosti, v kateri se zaradi pandemije nahajamo sedaj. Hkrati vlagatelju prihrani vznemirjanje in dragoceni čas, ki bi ga porabil za čakanje na t. i. "pravi trenutek" za vstop v naložbo. Vaši redni manjši prispevki tudi zagotavljajo, da se na primer pred možnim ponovnim obdobjem recesije na trgu ne naloži relativno velik začetni znesek, s čimer se zmanjša vaše tveganje, in tudi tveganje napačnega vstopa na trg.
Ob takšni obliki varčevanja in investiranja je zelo pomembno, da se osredotočite na prihodnost in ste potrpežljivi. To pomeni, da »igrate igro« na dolgi rok, na vsaj 10 ali več let. Pomanjkanje takojšnjih velikih dobičkov ni znak napačne odločitve pri izbiri takšnega načina varčevanj. Pomembno je vedeti, da bo investicija v sklade v določenem krajšem obdobju nihala med dobičkom in izgubo. Pogosto se zgodi, da vrednost naložbe najprej pade, preden začne rasti. To je »naraven proces« varčevanja ali investiranja, ki je kot rečeno tek na dolge proge.
Na svoje premoženje morate gledati celovito
Metoda povprečnega stroška na trgu je preizkušena in prava strategija za plemenitenje na dolgi rok. V številnih študijah so ugotovili, da ljudje, ki investirajo in varčujejo z metodo povprečnega stroška in ostanejo v izbrani naložbi, ne glede na razmere na trgu, dosežejo veliko boljši končni rezultat kot tisti, ki poskušajo borzno časovno kalkulirati, ki enkrat letno investirajo določen pavšalni znesek ali tisti, ki se raje izognejo takšnim oblikam naložb ter z zmotnim upanjem o primernem načinu varčevanja vztrajajo v denarju (depozitu). Na svoje premoženje morate gledati celovito, torej da za varčevanje niso na voljo le depozit in nepremičnine, ampak je smiselno v svojo košarico vključiti tudi delnice, obveznice in vzajemne sklade. Uteži do posameznih naložbenih razredov pa prilagoditi vsaj glede na svoje cilje, časovni horizont, starost in naklonjenost tveganju ter na trenutne tržne razmere.
