Novice Svet24

Generali Investments d.o.o.

Ime »črni petek« izvira iz ameriškega mesta Filadelfija, kjer so ga sprva uporabljali v povezavi s prometnim kolapsom. Kasneje se je pojavila še razlaga, ki pravi, da »črni petek« označuje trenutek, ko trgovci začnejo ustvarjati dobiček oziroma preidejo iz rdečih v črne številke. Torej gre za poseben dan, s katerim se običajno začne neuradna praznična nakupovalna sezona (velika gneča, množice nakupovalcev, izjemno ugodne ponudbe, popusti). Črni petek vsako leto sledi zahvalnem dnevu, ki ga v ZDA praznujejo četrti četrtek v novembru. Ta največji svetovni nakupovalni praznik se je v zadnjem desetletju razvlekel na pet dni, od zahvalnega četrtka do spletnega ponedeljka ali kot mu pravijo »cybermonday«, ki ponudi še dodatne popuste. Črni petek pa je zadnja leta vse bolj prisoten tudi v Sloveniji.

Zakorakali smo tudi v t.i. veseli december, ki nas po navadi, tako kot vsako leto, kar močno udari po žepu saj je ta mesec namenjen zapravljanju. Finančnih posledic teh zapravljanj se potrošniki zavedamo šele po novem letu. Zato je pomembno, da se ljudje o finančnih posledicah zapravljanja in čezmernega trošenja dobro poučimo tako, da s tem nimamo večjih težav kasneje. Obstaja namreč veliko trikov in načinov, kako namensko varčevati in se ogniti luknji v naši denarnici. Pot iz krize je pravočasno in postopno varčevanje, ne pa pretirano in nepremišljeno zapravljanje. Nasvet strokovnjaka, ne glede na vašo starost, socialni položaj, finančno stanje in druge okoliščine pa je vedno dobrodošel.

Denar na banki umira

Kajne? Torej kje hraniti denar? Kdaj ga vložiti drugam? Kje in kdaj postopno varčevati? Vse to so vprašanja in težave, s katerimi se soočamo ljudje in puščajo veliko dvomov varčevalcem. Dolgoročno varčevanje v bankah se priporoča le redko komu. Zato ker denar na banki, povedano po domače, umira. Zakaj bi še vedno delali za denar, če lahko denar dela za nas? Tista malenkost, ki jo lahko dobimo z depoziti, je res zanemarljiva. Na gibanje obrestnih mer depozitov so v zadnjih nekaj letih močno vplivali finančna kriza, oteženi pogoji poslovanja bank in porast kreditnih tveganj v gospodarstvu. Glede na drastično znižanje obrestnih mer se vse več ljudi obrača k donosnejšim možnostim varčevanja.

In kako se odločiti za pravo vrsto naložbe, saj je ponudba na trgu zelo razvejena in obljublja marsikaj? Od česa je odvisno, ali bomo vlagali v nepremičnine, delnice, vzajemne sklade in podobno. Kakšna so splošna pravila za tveganje pri posamezni vrsti naložbe? Od ročnosti, tveganja, ciljev in izkušenj posameznika je odvisno, kakšen način varčevanja izbrati.

Finančni svetovalec kot zdravnik

Tudi če smo zelo konservativni in skeptični do drugih oblik varčevanja, kot so recimo vzajemni skladi, se da poiskati pravšnjo obliko varčevanja, ki je še vedno dovolj varna in stabilna, a po drugi strani dobro oplemeniti naše prihranke. Trenutni donosi na borzah in tudi v vzajemnih skladih so nadpovprečni, zato bi bilo smiselno vsaj del denarnih sredstev iz bančnega varčevanja preusmeriti v vzajemne sklade. Pomembno je, da nam pri izbiri pomaga usposobljen in licenciran finančni svetovalec. Finančni svetovalec se mora do posameznika in njegovih financ obnašati kot zdravnik, le brez čakalne dobe. Pomemben je celosten pristop. Od vsakega posameznika posebej je odvisno, koliko je pripravljen tvegati, kdaj bo potreboval denar in koliko sploh lahko varčuje. Verjamem, da je edino osebni finančni svetovalec tisti, ki je kredibilen za tako pomoč.

To je prvi pogoj za urejene finance. Problem pa je, da se pri nas za finančne nasvete še vedno sprašuje sorodnike, prijatelje, znance in ne tistih, ki so za to usposobljeni in imajo za to vsa potrebna dovoljenja. Kot če bi šli z zobobolom k urarju ... vendar pa se to zavedanje počasi spreminja in tudi želja po strokovnem svetovanju se je okrepila.