Znak za pomoč v primeru nasilja
Oseba, ki doživlja nasilje, pokaže znak osebi na drugi strani tako, da najprej pokaže odprto dlan, nato palec premakne na dlan in ga pokrije z ostalimi prsti. Oseba pri tem ne uporabi nobenih besed in lahko to opravi na skrivaj, ne da bi povzročitelj, če je v bližini, to opazil. Ob množični uporabi spletnih orodij in video klicev je znak za pomoč vedno bolj prepoznaven, tudi v Sloveniji.
Navedli so, da nasilje v družini še vedno predstavlja prikrito problematiko in zahteva, da ji namenimo vso pozornost. Zapisali so, da gre za splošen družbeni problem, ki se pojavlja ne glede na socialno-ekonomski položaj, spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine družinskih članov. Leto epidemije je stiske, ki velikokrat vodijo tudi do nasilja, povečalo in to obdobje terja še večjo pozornost države, lokalne skupnosti, javnih institucij in drugih organizacij. Vedno pa tudi pozornost vsakega posameznika, naj bo to v vlogi soseda, prijatelja, družinskega člana itd.
Delež neprijavljenega nasilja mnogo višji od uradnih podatkov
Na Centru za socialno delo Ljubljana opažajo, da je delež neprijavljenega nasilja v družini še vedno mnogo višji od uradnih podatkov. Nasilje med družinskimi člani, še posebej v intimno partnerskih odnosih, je pogosto prikrito, dogaja se za zaprtimi vrati, zato ga je tudi težje prepoznavati in preprečevati. Žrtve pogosto potrebujejo veliko strokovne podpore in pomoči, da zmorejo spregovoriti o nasilju. Opažajo tudi, da je nasilje v družini v Sloveniji še vedno stigmatizirano in da je toleranca do nasilja, kljub izboljšanju situacije v zadnjih letih, še vedno prevelika.
Hkrati opozarjajo, da je za nasilno vedenje vedno odgovoren povzročitelj nasilja ter da nasilje ni konflikt in zanj ni opravičila.
Otroci so žrtve nasilja, četudi ga ne doživljajo neposredno
Podatki, ki jih centri beležijo v zvezi z obravnavo nasilja v družini, kažejo na to, da je še vedno visok odstotek primerov, v katerih so žrtve nasilja v družini ženskega spola. Posebej poudarjajo, da so otroci žrtve nasilja tudi, če so ob nasilju le prisotni in ne doživljajo neposrednega nasilja, ali če živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Otroci kot žrtve nasilja imajo prednost pri obravnavi.
Na CSD Ljubljana zato izpostavljajo, da je treba vsako nasilje tudi prijaviti. Vsaka žrtev ima na voljo različne vrste in vire pomoči, s katerimi ji lahko pristojne institucije pomagajo pri reševanju njene ogroženosti. CSD je osrednja institucija pri obravnavi nasilja v družini. Na centru bodo žrtvi ponudili možnost spremljevalca, ki jo lahko spremlja na policijo, da lažje pove svojo zgodbo.
• Center za socialno delo se je dolžan na vsak primer nasilja v družini, o katerem je obveščen, odzvati in takoj začeti s postopki za zaščito žrtve nasilja v družini, na način, ki je zanjo varen.
• V primeru neposredne ogroženosti zdravja in življenja žrtve, svoje začetne aktivnosti takoj uskladi s policijo in ukrepa v zaščito žrtve - pomoč pri odhodu v krizni center za žrtve nasilje, odhodu v krizni center za mlade, varno hišo ali drugo varno lokacijo oziroma napotitev v zdravstveno oskrbo.
• Skupaj z žrtvijo razišče situacijo in opredeli problem nasilja, oceni njeno psihofizično stanje in njeno socialno podporno mrežo, izdela začetno oceno ogroženosti, pripravi varnostni načrt z namenom zagotovitve njene trenutne varnosti in krepitve moči v konkretnem položaju.
• V nadaljevanju center za socialno delo žrtev spremlja, izdela se dolgoročni načrt pomoči za varnost žrtve, vključi druge pomembne institucije, ki so pomembne za zaščito žrtev, po potrebi skliče multidisciplinarni tim.
Najnevarnejši čas za žensko
Na CSD Ljubljana izpostavljajo, da je najnevarnejši čas za žensko takrat, ko želi ali zapusti nasilnega partnerja, ker bo uporabil vse načine, da jo bo pridobil nazaj. Povzročitelji navadno to počno toliko časa, dokler jih sistem jasno in odločno ne ustavi.
Nerazumevanje
Pogosto se dogaja, da žrtve nimajo dovolj moči, da bi poiskale pomoč. V svoji okolici žrtve pogosto naletijo na nerazumevanje, ali se jim celo ne verjame, prisoten je sram in strah, nekateri jih lahko celo obsojajo. Žrtev moramo opolnomočiti oziroma opogumiti in spodbuditi k iskanju pomoči ali zanje sami poiščemo pomoč, poudarjajo na CSD Ljubljana.
Niso zaznali porasta
V času epidemije na CSD Ljubljana niso zaznali porasta primerov nasilja v družini, kar pa ne pomeni, da se je nasilje v družini zmanjšalo. V času epidemije so bili po večini družinski člani doma. Žrtev je težje klicala ali poiskala pomoč, ker je bil povzročitelj nasilja prisoten. V tem času je nastala negotovost, povečan strah, nejasna prihodnost, finančna stiska in so se žrtve težje tudi odločale za odhod od doma. Žrtve nasilja v družini so bile še bolj izolirane od sorodnikov, prijateljev in njim pomembnim osebam.
Na CSD Ljubljana, pod katerega sodi 8 enot centra za socialno delo (Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Bežigrad, Grosuplje, Vrhnika in Logatec), so v letu 2020 skupno beležili 680 vseh prijav nasilja v družini, od tega je policija v 125 primerih izrekla ukrep prepovedi približevanja povzročitelju nasilja proti žrtvam nasilja v družini. Realiziranih je bilo 43 namestitev v varno okolje.
Kam po pomoč?
- Policija (intervencijska številka) 113
- Nujna medicinska pomoč 112
- CSD Ljubljana, enota Ljubljana Center, Dalmatinova ulica 2, Ljubljana 01 475 08 00
- CSD Ljubljana, enota Ljubljana Šiška, Celovška cesta 150, Ljubljana 01 583 98 00
- CSD Ljubljana, enota Bežigrad, Einspielerjeva ulica 6, Ljubljana 01 300 18 00
- CSD Ljubljana, enota Vič Rudnik, Tržaška cesta 40, Ljubljana 01 200 21 40
- CSD Ljubljana, enota Moste Polje, Zaloška cesta 69, Ljubljana 01 587 34 00
- CSD Ljubljana, enota Grosuplje, Adamičeva cesta 51, Grosuplje 01 781 80 50
- CSD Ljubljana, enota Logatec, Tržaška cesta 50 A, Logatec 01 759 06 70
- CSD Ljubljana, enota Vrhnika, Ljubljanska cesta 16, Vrhnika 01 750 62 70
- CSD Ljubljana, Koordinatorka za preprečevanje nasilja 031 390 265
- Društvo SOS telefon 080 11 55
- Društvo za nenasilno komunikacijo 01 434 48 22
- Združenje proti spolnemu zlorabljanju 01 431 33 41
- Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja (Društvo ženska svetovalnica) 031 233 211
- Psihosocialna pomoč ženskam žrtvam nasilja 01 25 11 602
- Krizni telefon čez vikende 051 33 88 11
