Glede na vse obveznosti in izzive, ki vas čakajo v novi sezoni, upam, da ste si na dopustu napolnili baterije. Kje in kako ste to naredili?
Baterije sem si polnil v kraju Sutivan na otoku Brač. Imel sem klasičen družinski dopust, ki pa seveda ni minil brez vsakodnevnega opravljanja službenih dolžnosti. Med dopustom smo namreč zaključevali tudi redakcijo programske knjižice za naslednjo sezono.
Kako to, da ste se sploh odločili za sprejetje funkcije vršilca dolžnosti direktorja Slovenske filharmonije, še posebej glede na situacijo v vaši hiši in na čas, zaznamovan z novim koronavirusom?
Z Ministrstva za kulturo so me pozvali, naj prevzamem to funkcijo, in če je treba nekaj storiti, potem to storim.
Kako to, da ste prevzeli tudi umetniško vodenje?
To ni bila stvar moje odločitve. Ustanovitveni akt Zavoda Slovenske filharmonije namreč predvideva, da če je direktor oziroma vršilec dolžnosti direktorja glasbeno izobražen, potem prevzame umetniško vodenje. Če je to na področju vokalne glasbe, vodenje zbora, če je to na področju inštrumentalne glasbe, pa vodenje orkestra.
Kaj ste v novi sezoni pripravili ljubiteljem filharmonične glasbe? Kako ste zasnovali program?
Zasnovali smo ga tako, da bo vsak pošten ljubitelj umetnostne glasbe našel nekaj zase. V družbi vrhunskih domačih in tujih dirigentov ter solistov bomo občudovali stvaritve svetovnih klasikov, odkrivali zakladnico del slovenskih skladateljev in slišali kar štiri novitete. Koncerte smo razvrstili v šest abonmajskih sklopov, od katerih se bodo trije zvrstili v Slovenski filharmoniji in trije v Cankarjevem domu. V matični hiši bomo gostili obiskovalce Vokalno-instrumentalnega programa (VIP), Pretežno vokalnega cikla (PVC), Sobotnih izobraževalnih matinej (SIM) in Družinskih koncertov. V Cankarjevem domu smo oranžno in modro barvo zamenjali za tri abonmajske sklope, in sicer za abonma Filharmonični klasični koncerti (FKK), abonma Same mogočne skladbe (SMS) in abonma Sodobne orkestrske skladbe (SOS). Vse abonmajske sklope smo med seboj vsebinsko prepletli. Koncertno sezono bomo začeli 8. in 9. septembra v Cankarjevem domu z izvedbo Bachove Maše v h-molu pod dirigentskim vodstvom izjemnega Stephena Laytona, ki smo ga uvrstili v abonma VIP. S tem koncertom bomo proslavili tudi 30 let Zbora Slovenske filharmonije. V sklopu cikla koncertov Sodobne orkestrske skladbe (SOS) bomo prvič v Ljubljani v živo izvedli znamenito simfonijo Turangalila Oliviera Messiaena, poleg nje pa še redko izvajane kultne skladbe skladateljev Edgarda Varèsa, Luigija Nona, Bernda Aloisa Zimmermanna, Johna Adamsa in Arva Pärta. Ti koncerti bodo ob sredah, vsako soboto pred njimi pa vam bomo na Sobotnih izobraževalnih matinejah (SIM) v Slovenski filharmoniji z začetkom ob 11. uri dopoldne z moderatorji odstrli vse tančice in vam omogočili vpogled v srž mojstrovin glasbe našega časa. Krona teh dogajanj bo zagotovo obisk znamenitega italijanskega skladatelja, izjemnega mojstra tonske subtilnosti Salvatoreja Sciarrina, ki bo naš gostujoči skladatelj abonmajske sezone 2020/21.
Se ne bojite, da boste obstoječe abonente zmedli z novimi abonmajskimi sklopi?
Mislim, da smo bili dovolj jasni. Poglejte, kaj vse iz dneva v dan prihaja na trg, s čim vse nas zasipavajo različni ponudniki potrebnih in nepotrebnih dobrin ter storitev. Verjamem, da se našim dozdajšnjim abonentom ne bo težko soočiti s ponudbo, ki je bolj pestra, nekoliko širše zastavljena in razpredena, kot je bila prej le v obliki dveh barv.
Ekonomsko vzdržna sicer nova sezona zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa verjetno ne bo. Imate glede tega »odpustek«?
Ustanovitelj Slovenske filharmonije je država Slovenija oziroma vlada. Njena dolžnost je, da skrbi za naš obstoj v dobrih in slabih časih. Brez njenega financiranja naša dejavnost ne bi bila mogoča. Zagotovo ne bo tako preprosto, kot je bilo pred to krizo, vendar pa je program omogočen. Ministrstvo za kulturo skrbno spremlja situacije v javnih kulturnih zavodih in se odziva na razmere. Delamo skupaj z roko v roki.
Kaj sicer menite o ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa? Se vam zdijo utemeljeni?
Meni se zdijo utemeljeni. Kot organizatorji javne prireditve smo namreč odgovorni za vse, ki se znajdejo v naši hiši. Osebno celo menim, da distanca meter in pol ni dovolj. Sem pa zgrožen, ko grem v restavracijo ali kavarno in mi tam ne zagotovijo nobene distance.
Kako pa boste poskušali preprečiti, da virusa v vašo hišo ne prinesejo zaposleni? Boste imeli redne teste, merili temperaturo …?
Za zdaj redni testi in merjenje temperature niso bili potrebni. Imamo tudi zelo rigorozno izdelan protokol gibanja po stavbi, ki onemogoča neposredne stike med obiskovalci in zaposlenimi, bomo pa seveda vse prilagajali danim razmeram.
Kaj bi se zgodilo, če bi se okužil kdo od članov orkestra?
Zagotovo se bomo posvetovali s strokovnimi službami in ukrepali najbolj ustrezno in možno, da zaščitimo tiste, ki so v nevarnosti.
Lahko zatrdite, da bodo abonenti dobili ves progam?
Da, če se ne zgodi kaj nepričakovanega. V danih razmerah s to epidemijo, kot jo imamo, bodo abonenti dobili zelo zanimiv, pester in obsežen program.
Kako pa je s koncerti, ki so odpadli zaradi pandemije, jih boste izvedli pozneje ali sploh ne?
V tej sezoni bomo izvedli poslovilni koncert Dubravke Tomšič Srebotnjak, drugih pa ne, ker ne ustrezajo mojemu konceptu prihajajoče sezone. Glede tega smo abonentom in imetnikom vstopnic ponudili možnost povračila denarja, izdaje dobropisa za nakup v naslednji sezoni in možnost donacije. Za slednjo izbiro se je odločilo kar lepo število ljudi, za kar se jim na tem mestu lepo zahvaljujem.
Med izolacijo zaradi koronavirusa sicer člani orkestra niso mirovali, saj ste – ko je bilo to dovoljeno – namesto abonmajskih koncertov izvedli spletni abonma s komorno glasbo, filharmoniki pa so peli in igrali tudi podoknice varovancem domov za starejše. Kakšen je bil odziv ljudi?
Mogoče se od teh dejavnosti na prvi pogled zdi najzanimivejši spletni abonma. Ta ima seveda svoje prednosti, odkrili smo nekaj zanimivih pozitivnih lastnosti, vendar pa vsi vemo, da je smisel umetnosti neposreden stik z njo. Ne prek digitalnih ali kakršnihkoli drugih medijev, temveč neposredno – v primeru glasbe je to glasba, izvedena v živo. Mislim, da ni mogoče primerjati poslušalca, ki je na Facebooku poslušal izvedbo našega ansambla ali zbora, čeprav so bili tehnična izvedba, avdio in video prenos na zelo visoki ravni, in tega, da vidiš, kdo se je priključil poslušanju, kako letijo ploski, všečki in rožice … z radostjo in začudenjem oskrbovanca doma za ostarele, ko pride Zbor Slovenske filharmonije, trobilni ansambel ali kvartet kontrabasov dejansko na njihovo dvorišče in lahko s terase na varni razdalji poslušajo glasbo v živo.
Boste to še ponovili?
Ja, zagotovo. Epidemija je ponudila mnogo rešitev tako v odnosu med zaposlenimi kot med našimi ansambli ter občinstvom.
Pogrešate sicer že kaj svoj običajni ritem, ki ste ga bili vajeni kot član orkestra: vaje z orkestrom, koncerte, kolege …?
Na zdajšnji funkciji je moja dolžnost, da sem še več v stiku z vsemi, in v tem tudi uživam. Moja naloga je omogočati vsem glasbenicam in glasbenikom čim boljše razmere za delo, skrbeti za to, da je učinek njihovih sposobnosti čim boljši v smislu najprej kakovosti kolektivne izvedbe in nato dostopnosti teh izvedb do občinstva. Glede igranja inštrumenta je pa tako: oboo imam doma, in kadar jo potrebujem, jo vzamem in zaigram, bodisi sam, s svojimi bližnjimi (smo namreč glasbena družina) ali pa s kolegi iz orkestra – pa tudi od kod drugje.
Kako pa so kolegi sprejeli vaš novi položaj?
To pa bi morali vprašati njih.
Kako je z vašimi drugimi projekti, jih boste dali na stranski tir ali jih boste izvajali ob vodenju Slovenske filharmonije?
Moja primarna dejavnost in moja primarna obveza je vodenje Slovenske filharmonije, in to je na prvem mestu. Do nastopa te funkcije sem bil tudi formalno predsednik glasbenega društva Slowind, vendar sem zaradi tega, da bi se izognili konfliktu interesov, s te funkcije odstopil in jo predal kolegom, ostajam pa član pihalnega kvinteta Slowind in s tem kvintetom seveda občasno tudi nastopam. Kar se tiče poučevanja, pa honorarno v manjšem obsegu predavam na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Glede na to, da je študentov za glavni predmet oboe veliko manj, kot če bi predaval na primer violino ali flavto, nameravam to dejavnost obdržati, ker s tem obdržim tudi stik z mladimi. Biti pedagog in profesor pomeni seveda tudi imeti možnost vplivanja na mlade, da jih zanimiraš in jim predstaviš umetnostno glasbo tako, da jim je zanimiva, da jim je všeč in, seveda, da se tudi sami poistovetijo z njo.
Omenili ste, da je vsa vaša družina glasbena. Ste potem tudi na dopustu kaj skupaj koncertirali?
Ne, to pa ne. Inštrumentov nismo vzeli s sabo na dopust.
