Kaj za vas pomeni priložnost za predstavitev na takšni eminentni lokaciji?
Na tem odru smo v preteklosti že imele priložnost igrati. Bil pa je to prvi samostojni koncert na tem odru in zagotovo si to štejemo v veliko čast.
Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je občinstva v dvorani manj, kot bi ga bilo sicer. Občutite to praznino ali se obiskovalci zaradi tega toliko bolj potrudijo z aplavzi, da ni neke omembe vredne razlike?
Prav nastop v Klubu Cankarjevega doma je bil naš prvi nastop v teh novih razmerah. Če smo iskrene, je bilo nenavadno, kar malo zastrašujoče gledati ljudi z maskami. Tudi med muziciranjem nimaš pravega občutka, kako se poslušalci počutijo. A nas je publika, četudi manjštevilna, na koncu vsake izvedene skladbe podprla z bučnim aplavzom in smo se z vsako naslednjo pesmijo še bolj povezali (pa čeprav z razdaljo).
Ali obiskovalci in organizatorji po vaših izkušnjah dajejo priložnost manj znanim sestavom?
Koronavirusna situacija v svetu je zelo pripomogla k temu, da jo. Glasbeni kolegi, ki sodelujejo z javnosti bolj poznanimi zasedbami oziroma z znanimi glasbenimi imeni, imajo namreč po pripovedovanjih manj ali nič dogodkov. In kot kaže, bo na žalost tako še nekaj časa. Nekateri so se znašli in iščejo priložnosti v manjših zasedbah ali v manj znanih zasedbah. Zaradi koronavirusnih ukrepov organizatorji prirejajo manjše dogodke ali festivale, tako imajo manj obiskovalcev, manj finančnih sredstev in to je mogoče trenutno dobra priložnost tudi za manj znane sestave.
Ste kdaj čutile, da se morate bolj dokazovati od svojih moških kolegov?
Nikoli se nismo preveč obremenjevale s tem, saj na odru vedno dajemo vse najboljše od sebe. In predvsem to rade počnemo. Oder je naša hrana. Vsi imamo svoje prednosti (smeh) in slabosti (smeh).
Kako je prišlo do nastanka skupine? Kje ste se našle?
Ideja Jazz Ladies pravzaprav sploh ni nastala v smislu nekega načrtovanja, temveč se je zgodila. Spontano, nenačrtovano nas je usoda povezala s prvo zasedbo na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, kamor nas je večina deklet hodila, kasneje pa sta se nam, preko glasbenih kolegov, pridružili še dve članici.
Kako ste se domislile imena Jazz Ladies?
V bistvu so nas naši mentorji na glasbeni šoli bodrili k skupnemu muziciranju in nas sami klicali Jazz Ladies. Tako smo ime kar posvojile, saj nam je v bistvu kar laskal (smeh).
Enako se imenuje tudi skupina iz Hongkonga. Ste to vedele?
Moramo priznati, da smo preverile, ali obstaja kakšna istoimenska zasedba kje drugje na planetu, in smo jo našle, vendar teh iz Hongkonga nismo zasledile (sicer so one samo tri, nas je pet (smeh).
Zbrale ste se zaradi ljubezni do jazzovske glasbe. Kaj vam je na njej tako zelo všeč?
Ljubezen do jazza je pri večini prišla dokaj pozno, pri nekaterih v poznih najstniških letih, pri drugih še kasneje, saj so našo pot prej krojile druge zvrsti. Čeprav je vsaka šla skozi svoj proces odkrivanja, je bila to ljubezen na prvi pogled oziroma sluh, ko se je zgodilo (smeh). Jazz glasba, za katero v prvi vrsti potrebuješ precej harmonskega znanja in tehnike za improvizacijo, je ravno zaradi svobode pri izražanju in različnih ritmov, lahko bi rekli tudi stilov (swing, latin, funk ...), osvojila naša srca.
Če bi se lahko vrnile v preteklost, katero jazzovsko legendo bi si želele spoznati in kaj bi jo/ga vprašale?
Zagotovo bi vsaka izbrala vzornika na svojem inštrumentu in temu bi tudi prilagodila vprašanje. Težko je izbrati eno jazzovsko legendo, ker jih je ogromno. Bi pa jih vsekakor nagovorile za en »jam session« – skupno muziciranje.
Kakšen način odločanja imate v skupini: ima katera glavno (prevladujočo) besedo, gre za demokracijo ali morate biti soglasne?
Odvisno, za katero stvar se pogovarjamo, dogovarjamo (smeh). Nekako imamo razdeljene vloge, vendar večino stvari urejata in vodita Natalija in Nina M.
Je do dovoljenja za izvedbo oziroma priredbo neke pesmi lažje priti pri domačih ali pri tujih avtorjih? S katero ste imele do zdaj največ težav?
Zaenkrat s tem nismo imele nobenih težav. V našem repertoarju so predvsem jazz standardi – zakladnica pesmi, ki jih glasbeniki izvajajo po vsem svetu. Tudi aranžmaje pesmi po večini oblikujemo same.
Se nameravate v prihodnje bolj posvečati avtorskim skladbam, razmišljate tudi o kakšnem albumu z lastnimi pesmimi ali o nastopih z izključno avtorskimi deli?
Trenutno imamo dve avtorski skladbi. Prvo z naslovom Kot pomlad cveti smo izdale prejšnjo pomlad, julija letos pa je luč sveta ugledala naša pesem Ljubi, ostani. Obe smo podprle z videospotom. Vabljeni k ogledu obeh. Vsekakor je v našem načrtu tudi album z avtorskimi skladbami ter predstavljanje le tega na koncertih.
Koliko poudarka pa pri nastopih dajete zunanjemu videzu? Menite, da se tudi z izbiro obleke izraža spoštovanje do glasbe in publike?
Stilska podoba je zelo pomembna. Ljudem naj bi s koncertom pričaral neki pobeg iz vsakdanjika, spodbudil občutenje sebe in sveta okrog sebe. Estetika tako vizualnega kakor slušnega tu igra veliko vlogo, tudi za nas. Podpre glasbo. Velikokrat se same odločamo za stilsko podobo, sodelovale pa smo tudi že z različnimi stilistkami.
Ste kdaj dobile ponudbo za nastop v kakšnih oblačilih, v katerih bi več odkrivale kot zakrivale?
Hm ... ne (smeh) ...
Kako pa ocenjujete zunanji videz obiskovalcev? Menite, da bi se lahko bolj uredili?
Ljudje na naše dogodke prihajajo urejeni. Njihova lepa energija je za nas najboljša urejenost.
Kaj si (še) želite doseči?
Načrtov in idej je veliko. Vsekakor še naprej približevati in širiti svojo (jazz, slovensko in avtorsko) glasbo širšemu občinstvu. Ker je naš prvi album v nastajanju, bi nam bilo v veliko čast glasbo izvajati na velikih odrih različnih jazz festivalov, tudi v tujini. Naj se glasba širi neomejeno.
