Včeraj se je na novomeškem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje Bojanu Jerančiču iz Stopič, ki je 8. oktobra lani streljal na Miodraga Lazarevića. Tožilstvo mu očita, da je na zahrbten način in iz koristoljubja poskusil umoriti svojo žrtev, na predobravnavnem naroku pa je višji tožilec Srečko Hočevar zanj predlagal 16 let zapora.
Opravičil se je
Jerančič je svoj zagovor podal že konec marca, takrat je izpostavil, da ga je Lazarević izsiljeval z izmišljenim dolgom. Druge plati zgodbe tudi včeraj nismo slišali, kajti Lazarevića na sodišče ni bilo. Na začetku obravnave je njegov odvetnik Branko Rožman predsedniku petčlanskega senata, sodniku Boštjanu Koviču, izročil potrdilo, da ima Lazarević (včeraj, op. p.) ob 10. uri kontrolni pregled po operaciji. Pozneje smo Rožmana vprašali, ali se njegova stranka morda izmika sodišču, saj že drugič zaradi zdravstvenih težav ni mogla priti na obravnavo, da bi jo zaslišali. Namreč Lazarević se je opravičil že prejšnjič (takrat je imel vročino). »Nikakor ne, on hoče priti in bo tudi prišel, ampak danes (v ponedeljek, op. p.) pa res ni mogel,« je odgovoril Rožman in poudaril, da je bil Lazarević dolgo v življenjski nevarnosti, imel je več posegov, saj je bil njegov trebuh povsem prestreljen.
Ne o poslih
Zaslišali so več prič. Š. U. je povedala, da se je z Jerančičem spoznala v poslovodski šoli, so pa tudi nekaj časa stanovali v istem bloku v Novem mestu. »Mi se nikoli nismo pogovarjali o poslih, mi smo govorili o naših otrocih, ki so skupaj odraščali. Že pred leti se jim je zgodila tragedija, ko jim je v nesreči umrl sin. O obravnavanih dogodkih nič ne vem, o njih sem izvedela iz medijev in bila sem pretresena,« je dejala in dodala, da je stopila v stik z njegovo ženo in njej stoji ob strani. Obtoženega je opisala kot umirjenega, uglajenega, skrbnega.
Smrt ga je zelo prizadela
Ko jo je Jerančičev odvetnik Matjaž Medle vprašal, kako je nanj vplivala sinova smrt, je povedala, da je tako Bojana kot njegovo soprogo sinova smrt zelo prizadela. »Povedal je, da ne ve, kam bi dal sinove stvari, da jih ne bi stalno gledal. Z ženo sta mi dejala, da sta jih poskušala podariti, a da so jih ljudje odklanjali, češ da ne bodo nosili oblek mrtve osebe.« Na vprašanje, ali je bil Jerančič kdaj nasilen, je odgovorila: »Poznam ga od leta 1974 ali 1975 in v tem času nikoli ni kazal, da bi bil nasilen.«
Tudi smučanje
M. R. je uvodoma pojasnil, da Bojana Jerančiča pozna že več kot 20 let, spoznala sta se v Labodu, kjer sta bila skupaj v službi. Ko sta bila sodelavca, sta se več družila, v tistem času je Jerančič organiziral tudi smučanje, potem so se srečevali še v Nerezinah in se nekoliko bolj zbližali, ko je Jerančiču umrl sin. Ocenil ga je kot mirnega človeka, ki niti slučajno ni agresiven; po sinovi smrti je postal bolj pasiven in vase zaprt. »Ko sem ga kdaj srečal v zadnjem času in ga vprašal, kako je, je odgovoril, da ima neke probleme, da ga izsiljujejo. Več ni govoril o tem, jaz ga pa tudi nisem spraševal,« je povedal.
