»V življenju se mi dogaja veliko lepih stvari,« pravi Lara, ki je po očetu Slovenka, mama je Italijanka s slovenskimi koreninami. Ima še mlajšo sestro in starejša brata in sestro. »Pri nas je vedno živahno, še posebno za praznike, ko se dobimo in uživamo ob dobri hrani, glasbi in pogovoru. Brat in sestri imajo otroke, tako da je še bolj živahno,« pripoveduje Lara, ki je zelo navezana na domače in mesto, v katerem se je rodila in odrasla. »Trst je moje mesto, je idealna mešanica morja in krasa, kulture in jezika. Z očetom sem vedno govorila slovensko, mama je odgovarjala italijansko, obiskovala sem slovenski vrtec in šolo, italijanščina je prišla sproti. Od nekdaj sem bila pridno dekle, odličnjakinja, ki je v gimnaziji za zabavo hodila na tekmovanja iz latinščine. Igrala sem klavir, oče je pel pri Tržaškem oktetu, z njim smo potovali na nastope. Mimogrede sem se navdušila nad petjem in se odločila za študij solopetja pri veliki tržaški mezzosopranistki Nori Jankovič. Rada sem pisala dramska besedila in nastopala za družino, sorodnike in prijatelje. Čeprav sem živela v umetniškem svetu, se mi je ta zdel kot neki vzporedni sanjski svet. Zato sem se odločila za 'konkreten, resen' študij, s katerim bi si lahko služila kruh, in se vpisala na marketing na tržaški univerzi, za izmenjavo na Erasmusu sem šla še v Cambridge, naredila pa sem tudi magisterij, za katerega sem dobila pohvalo,« pripoveduje Lara.
A ji ves študij ni bil dovolj. V nekem trenutku je začutila, da mora pevka znati stati tudi na odru, zato se je vpisala še na novoustanovljeno igralsko akademijo v Trstu. »Čeprav je bilo naporno, mi je bilo lepo. Danes se sprašujem, od kod mi energija za vse stvari. Spomnim se, kako sem doma na hodniku ponoči na računalniku tipkala seminarske naloge. Mama me je prišla priganjat, naj grem spat,« se spominja. Od nekdaj rada zagrabi priložnosti. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu naj bi opravila delovno prakso kot organizatorka, a iz dežele niso financirali projekta. »V tistem času je bil umetniški vodja v gledališču Marko Sosič, povabil me je na avdicijo za otroško predstavo in od takrat je oder del mojega vsakdana.« Nato je skočila še na poletno igralsko šolo v London, kjer sta se kalila tudi Orlando Bloom in Ewan McGregor.
Po vrnitvi je sledilo povabilo v ansambel Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Veliko nastopa po italijanskih gledališčih, odpirali pa so se ji tudi glasbeni odri in filmske priložnosti. Vabili so jo na kastinge, ki jih nikoli ni marala. »V Italiji je hoja na kastinge delo. Ves čas se je treba ponujati, to pa ni v moji naravi,« pravi Lara, ki verjame v naključja. Eno jo je pripeljalo v Reko ljubezni.
Njen sanjski moški
»Vesolje in življenje ti ponujata stvari, od tebe pa je odvisno, ali si odprt, ali jih znaš začutiti in sprejeti. Januarja lani sem bila z družino že skoraj dva meseca na gledališki turneji. Bili smo v Neaplju, morala bi še v Milano. Dva prosta dneva sem izkoristila za vrnitev v Trst. Že na letališču so me poklicali iz produkcije nanizanke, ali bi prišla na kasting. Imela sem veliko dela, bila sem utrujena, pa sem si rekla, grem na izlet v Ljubljano. Spoznala sem režiserja Nejca Levstika in bilo mi je nepričakovano lepo. Nato je sledil še en klic, da moram še na en kasting s tremi različnimi Roki. Eden od njih je bil Tadej Pišek. Takoj sva se ujela. Tadeja sem začutila kot dobrega človeka. Delo z njim mi veliko pomeni. Moja življenjska izkušnja postaja še lepša. To pa še ni vse: po turneji s Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine Rossetti, kjer bom nastopala po italijanskih odrih s Fasbinderjevo predstavo, bom v novem letu zasedena v otroški predstavi, ki jo bo režiral Tadej Pišek. Najino sodelovanje se nadaljuje,« je srečna Lara, ki uživa tudi v prepoznavnosti, ki ji jo je prinesla televizija. Pri delu pa jo povsem podpira njen mož. Spoznala ga je pred enajstimi leti na Trgu zedinjene Italije, na koncertu ob Barkovljanki. »Tam je bilo na tisoče ljudi, midva pa sva se zagledala ravno v obdobju, ko nisem ničesar pričakovala. Za menoj je bila dolga zveza, ravno sem začela delati v gledališču in živeti sama, tako da nisem nikogar pogrešala in sem se tudi sama imela čisto dobro. Vendar je v življenju tako, da ko si zadovoljen sam s seboj, nikogar ne pogrešaš, a ravno takrat pride prava oseba in jo laže sprejmeš. Moj Davide prihaja iz Palmanove, v Trstu je študiral arhitekturo. Hitro sva spoznala, da sva si namenjena, in tudi začela živeti skupaj,« pripoveduje.
Pred štirimi leti in pol se jima je rodil sin Arturo, pred dvema letoma pa še Joakim. »Zelo smo povezani in navezani drug na drugega. Poskušam biti spontana mama in imeti stik z otrokoma. Vsak je osebnost zase, različna sta si in vsak se odziva po svoje. Eden je pravi traktor, kot mu pravim, neustrašen in pogumen, drugi pa nežen in filozofski, pravi pesnik. Z možem ju vzgajava spontano, tako da začutiva, kaj fanta potrebujeta. Obiskujeta slovenski vrtec, veliko pa sta z menoj na gledaliških turnejah po Italiji. Tam je namreč tak sistem, da ansambli potujejo po mestih in gostujejo. Mi se na gostovanja odpravimo vsi štirje, saj smo radi skupaj. Dom je zame prostor, kjer se počutiš najlepše. Zato si povsod poskušamo ustvariti dom,« pravi Lara, ki si zna vzeti čas zase in za moža. Tako Larini kot Davidovi starši obožujejo vnuka in se potegujejo, kdo bo več časa preživel z njima. Lara in Davide sta pred kratkim šla skupaj na Borštnikovo srečanje, kjer je ona sodelovala v predstavi v spremljevalnem programu. Obenem pa sta še praznovala Davidov rojstni dan. Ob tem sta se dodobra nasmejala, tudi temu, kako sta se poročila šele pred tremi leti.
»Davidovi babici sva obljubila, da se bova poročila. Bila je bolna, vnuku je dejala, da je že drugi otrok na poti, midva pa še nisva poročena. Zato sva na hitrico določila datum in se poročila na magistratu. Na veliko zabavo še čakava. To bo prava poroka v beli obleki, z dobro hrano in zabavo. S poroko ali brez nje je Davide moj življenjski sopotnik, s katerim bi se takoj poročila še trikrat,« je prepričana nadarjena in vsestransko aktivna mlada ženska. Ne boste verjeli, Lara je tudi inštruktorica pilatesa. Dolga leta je vsako jutro v fitnesu ob osmih zjutraj vodila tečaj, na katerega so rade prihajale ženske. Po rojstvu otrok ji je za to zmanjkalo časa, zato zdaj kar sama doma vadi pilates in jogo. »Od nekdaj sem bila športen človek, všeč mi je gibanje v naravi. Rada jadram, se potapljam na vdih, počnem kar koli, kar ni uniformirano in predpisano,« se ne pusti ujeti igralka.
