Taiji Tokuhisa priznava, da je prvo leto v zakonu minilo, kot bi mignil. »Z Ano sva dojela, da sva poročena, in že je tu obletnica. Res se imava lepo in nadvse uživava skupaj.« Taiji je sicer ob vprašanju, kako je to, ko zvestobo potrdiš tudi na papirju, malo v zadregi: »Hm, vprašanje nima prav preprostega odgovora. Na neki način se ni nič spremenilo, po drugi strani pa veliko. Dokument tu ni bistven, a sama čarobnost obreda in to, da si svoji sorodni duši predal čustva in ji rekel izbral sem tebe, je nekaj, kar je spremenilo oba. Dal sem ji besedo, da jo bom osrečeval do konca svojih dni, in to je občutek, ki ga je težko opisati. To je premik v človeku, ki ga začutiš, se mu predaš, nimam pa talenta, da bi znal to nazorno opisati. Leto, ki je za nama, je bilo polno dogajanja, najini skupni trenutki pa skrbno načrtovani, zato jih skušava obvarovati pred obveznostmi in celo pred prijatelji. Ker Ana poslovno veliko potuje, si skušava vzeti nekaj ur samo zase. Rada se posvetiva drug drugemu, miru in naravi. Vse to naju napolni z energijo.«
Ne poznata ljubosumja
»Najlepše je, ko kam skupaj pobegneva,« nadaljuje pripoved Taiji. »Za prvo obletnico poroke sem jo peljal v mesto ljubezni, v Pariz. Uživala je že, ko sem ji povedal za presenečenje. Imela sva se zelo lepo. Francoska kultura, znamenitosti in prijazni ljudje so naju spremljali na vsakem koraku. Različne pariške kotičke sva obiskala na kolesu in se izognila pretirani gneči. V Parizu sva obiskala escape room, ki naju vedno navdahne, in jo primerjala s tisto, ki jo imamo v Ljubljani. A že takoj ko sva se vrnila na pariške ulice, so naju zasuli s SMS-sporočili. Ravno v tistem času se je namreč na pariških ulicah zgodil teroristični napad. Sledili so poostreni varnostni ukrepi, zaradi katerih sva se počutila le še bolj varno.«
Ana službeno veliko potuje na različne konce sveta, vendar se tudi takrat vsak dan slišita. »Poznam že vse časovne pasove od vzhoda do zahoda, tako da natančno vem, kdaj jo zbudim in kdaj jo podim spat. Ani namreč pravočasno odhajanje v posteljo ne gre najbolje od rok, zato jo večkrat zanese, da na elektronsko pošto odgovarja pozno v noč. Skrbim za njeno zdravje, za kar mi je hvaležna,« pojasni v smehu Taiji in v isti sapi doda tudi, da ljubosumja ne pozna, pa čeprav ve, da je Ana velikokrat v družbi poslovnežev. »Z Ano si od prvega dne zaupava in se spoštujeva. Nikoli ne dvomiva drug o drugem, ne ustvarjava drame. Brez zaupanja ni miru v odnosu, in to bi bil zame stres, ki ga ne bi želel imeti. Ko nekoga ljubiš, mu predaš tudi svoje zaupanje. Verjeti moraš v to, drugače krhaš odnos. Ana je večinoma na sestankih s poslovneži, velikokrat tudi na poslovnih kosilih in večerjah. Sama je v tujih državah, a kljub temu se vsega loti profesionalno. Lahko bi tudi ona dvomila o meni, ko sem sam. Seveda pa so ure, ko se spet vidiva po koncu poslovnih poti, toliko bolj popolne ter polne čustev in veselja.«
V družbi psičke Ashe
Taiji je moški, ki rad preseneti. »Ana vsakič znova zavriska od veselja ob pogledu na šopek rož, ko pride s potovanja. Obožuje cvetje in se ne naveliča teh mojih presenečenj, ki v bistvu niso več presenečenja. V najini dnevni sobi, ki ji rečem kar džungla, je vedno ob vseh lončnicah tudi cvetje v vazi. Drugače pa rada skočiva na morje, v gozd, opraviva trening na svežem zraku, loviva v snegu najino Asho (zlata prinašalka) in se potem prijetno utrujena stisneva na kavču v najini džungli ter opazujeva srečno kosmatinko, ki počiva na svoji preprogi ter nabira ideje in moči za kakšno novo vragolijo.«
