Črna kronika

CSI Ljubljana: od preiskav žarnic do ponarjenega denarja

STA
15. 11. 2015, 10.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Policija se že pet mesecev ponaša s povsem novim Nacionalnim forenzičnim laboratorijem (NFL), ki s preiskavami oskrbuje tako policijo kot sodišča. Po besedah Dorijana Keržana, ki NFL vodi po pooblastilu generalnega direktorja, preiskujejo veliko stvari, od pregorelih avtomobilskih žarnic do ponarejenega denarja. Največ pa je preiskav DNK.

Policija

Laboratorij, v katerega sta bila združena prej dva ločena stara dela NFL, je državo stal 12 milijonov evrov, kar je tri milijone manj, kot je bilo načrtovano. Keržan gradnjo ravno zato izpostavlja kot zgled, kako se vodi investicije.

V laboratoriju imajo zaposleni na voljo praktično vso opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu, zaradi česar se lahko po besedah Keržana v tem trenutku primerjajo s katerim koli forenzičnim laboratorijem v Evropi.

V okviru NFL deluje pet oddelkov, od katerih je največji oddelek za biološke preiskave. V njem opravljajo preiskave DNK, ki danes nasploh zajemajo največji del preiskav v forenziki, in preiskave mikrosledi, kot so sledi vlaken, dlak in las.

Na oddelku za daktiloskopijo preiskujejo prstne odtise in druge odtise, ki razkrivajo papilarne črte, na primer dlani in stopala, na oddelku za preiskave dokumentov NAC/CNAC pa preiskave denarja, osebnih dokumentov in rokopisov. Pri tem se Keržan pohvali, da so edini v državi, ki jih je Evropska centralna banka pooblastila za preiskave denarja.

Študentski petkov ponaredek: 20 evrov za pivo

"Pri denarju preverjamo, ali gre za ponaredek, hkrati pa ponaredke klasificiramo za evropsko zbirko ponaredkov. Omenjena zbirka vključuje podatke o vseh najdenih ponaredkih in državah, v katerih so bili najdeni, tako da se za večino ponaredkov ve, od kje izhajajo," pravi.

V Sloveniji po njegovih besedah velikih ponarejevalcev denarja ni: "Večinoma gre za, kot pravimo mi, študentski petkov ponaredek, to je za natisnjenih 20 evrov za pivo."

Med ponarejenim denarjem prevladujejo bankovci za 20 in 50 evrov, ker jih je lažje unovčiti, Keržana pa preseneča, da odkrivajo tudi veliko ponarejenih kovancev.

Najbolj raznolik na NFL je oddelek za fizikalne preiskave, kjer med drugim opravljajo preiskave požarov in eksplozij, fotografij in video posnetkov, sledi iz rok strelca, preiskave orožja ter mehanskih sledi. Keržan pri tem pokaže bogato zbirko orožja, ki jo hranijo, da lahko ugotovijo tip orožja, še preden najdejo orožje, s katerim je dejansko streljal storilec.

Najdražja naprava stane okoli 300 tisočakov

Za preiskave orožja in izstrelkov imajo v prostorih urejeno posebno strelišče, ki so ga skonstruirali sami. V njem merijo hitrosti izstrelka, pridobivajo krogle, katerih žlebove lahko nato primerjajo z žlebovi krogel s kraja dogodka, in preizkušajo samo delovanje orožja. Za slednje na primer uporabljajo poseben zid, sestavljen iz polmetrskih polimernih blokov, od katerih lahko vsak prenese vsaj 10.000 izstrelkov.

Pri eksplozivih in požarih preverjajo predvsem tip eksploziva in ali je šlo za nameren požig. Prav tovrstnim preiskavam je prvenstveno namenjen visokotlačni tekočinski kromatograf, s katerim je mogoče preveriti, za kakšno snov gre, hkrati pa je to najdražja naprava v laboratoriju, saj stane okoli 300.000 evrov.

Vrste drog na NFL preverjajo na oddelku za kemijske preiskave. Pri tem po besedah Keržana poleg same vrste droge preverjajo tudi njihovo sestavo in čistost. Vodijo tudi poseben projekt, ki je namenjen odkrivanju novih drog. "V okviru tega projekta preverjamo substance, ki se pojavljajo na spletu, če gre za droge, da jih lahko čim prej uvrstimo na seznam prepovedanih drog in uporabnike opozorimo na njihovo nevarnost," pojasnjuje Keržan. Ob tem dodaja, da je razvoj novih drog zelo hiter, saj praktično vsak dan na trg pride kakšna nova vrsta.

Na fizikalnem oddelku pa izvajajo tudi zanimive manjše preiskave, kot so denimo preiskave žarnic, kjer na primer ugotavljajo, ali je avtomobilska žarnica v trenutku trčenja gorela ali ne. "Žarilna nitka, ki se pretrga, ko žarnica dlje časa gori, je povsem drugačna od nitke, ki se pretrga, ko je žarnica hladna, zato lahko glede na to ugotovimo, ali je bila žarnica ob trku prižgana ali ne," postopek pojasnjuje Keržan.

Ljudje različnih poklicev letno pregledajo okoli 30.000 vzorcev

V NFL po njegovih besedah letno sicer opravijo kar okoli 8000 preiskav, v katerih pregledajo okoli 30.000 vzorcev in spišejo do okoli 10.000 ali več poročil. "Gre za veliko količino dela in nobenega dvoma ni, da so pri nas ljudje zelo zaposleni," pravi Keržan.

Na NFL je zaposlenih 63 ljudi, katerih izobrazba je precej pisana. Prevladujejo kemiki, mikrobiologi, biotehnologi, nekaj je strojnikov in drugih profilov, zaposleni pa prihajajo redkeje s študija kriminalistike in drugih družboslovnih smeri, kot bi lahko kdo pomislil. Bolj prihajajo z drugih fakultet, predvsem kemijske in biotehnične. "Se pa morajo ob prihodu k nam dodatno usposobiti. Lahko zaposlimo tudi doktorja znanosti z nekega področja, pa bo moral še vedno skozi celotno usposabljanje. Delo v forenziki je namreč precej specifično," pojasnjuje Keržan.

Za preiskave sicer uporabljajo okoli 100 metod, od katerih jih je okoli 20 odstotkov akreditiranih. "Da je metoda akreditirana, pomeni, da jo vodimo po postopkih, ki jih zahteva mednarodna akreditacija za forenziko in jo je NFL pridobil pred petimi leti," pravi Keržan. A slednje po njegovem ne pomeni, da se neakreditirani postopki ne izvajajo v skladu s stroko in standardi ali da niso veljavni na sodišču. "Pomeni le, da postopek še ni mednarodno ocenjen," pojasnjuje.

V resničnem svetu forenzične preiskave trajajo dlje kot en del televizijske nanizanke

In kako Keržan kot profesionalni forenzik gleda na televizijske oddaje, kot so Na kraju zločina in podobne? "Dolgo časa smo televizijcem zavidali, ker si lahko privoščijo takšno opremo, kot jo prikazujejo, ker je dejansko prava," se pošali.

Takšne oddaje in nanizanke so po njegovih besedah sicer precej popularizirale forenziko, kar pa ima dve plati: "Po eni strani je to dobro, ker poveča zanimanje za naše delo in mu da nek pomen, po drugi strani pa se ustvarja nek ideal, ko se od forenzike pričakuje preveč, denimo, da bomo stvari naredili v času trajanja enega dela televizijske serije. Ampak v resničnem življenju stvari niso takšne, so bolj zapletene in zahtevne."

Nevarnosti, da bi tovrstne oddaje preveč razkrile metode dela forenzikov, pa ne vidi. "Gre za metode, ki so v širši strokovni javnosti in literaturi splošno znane, zato si jih lahko vsak, ki to želi, kadar koli pogleda. Tudi sicer ne moremo ničesar skriti, saj morajo biti naši postopki znani, sicer niso veljavni," zaključuje.