Ko smo čuječi, se zavedamo misli, čustev, telesnih občutkov in zaznav okolja, ne da bi se poskušali doživljanju izogniti, ga zadržati ali ga kako drugače spreminjati. Soroden pomen nosita tudi besedi prisotnost in pozornost.
V nasprotju s čuječnostjo pogosto delujemo na »avtomatskem pilotu«, ko nismo zares prisotni. V stanju neprisotnosti se ne zavedamo lastnih odzivov na dogodke ter ponavljamo ustaljene vzorce mišljenja in čustvovanja. To lahko v nekaterih primerih vodi v duševne težave ali poglablja obstoječo stisko posameznika.
Ljudje imamo različno izraženo spodobnost čuječega zavedanja. Z besedo čuječnost razumemo tudi metode in tehnike, s katerimi lahko tovrstno zavedanje krepimo. Te prakse izhajajo iz budističnih tradicij in so bile preoblikovane v psihološki jezik, ki je bližje naši kulturi in ne zahteva verovanja ali pripadnosti religiji.
Naraščajoče število raziskav nakazuje, da s prakso čuječnosti ne le zmanjšujemo stres, temveč tudi izgrajujemo notranje vire moči, tako da imajo prihajajoči stresorji manjši vpliv na fizično zdravje in občutek zadovoljstva v življenju.
Predstavljamo nekaj mehanizmov, s katerimi čuječnost pomaga uravnavati stres.
1. Bolje se zavedamo lastnih misli. To nam daje možnost, da stopimo korak nazaj in jih ne jemljemo tako resno. Na ta način zajezimo stresni odziv na začetku.
2. Ne reagiramo takoj na situacijo. Namesto tega imamo na voljo trenutek za premor, po katerem lahko najdemo bolj moder in konstruktiven odziv. Takšen premor nam omogoča praksa čuječnosti.
3. S čuječnostjo lahko našo notranjo usmerjenost pomaknemo od delovanja k bivanju. Način »delovnega« uma je povezan z akcijo in stresnim odzivom, »nedelovanje« pa je povezano z relaksacijskim odzivom in regeneracijo.
4. Bolje prepoznavamo potrebe telesa, denimo bolečino, utrujenost ali nemir, ter se primerno in pravočasno odzovemo.
5. Bolje se zavedamo čustev drugih. S povečano čustveno inteligentnostjo je manj verjetno, da se zapletamo v konflikte ali vztrajamo v njih v daljšem obdobju.
6. Poveča se raven skrbi in sočutja do sebe ter drugih. Sočutna usmerjenost uma omogoča boljšo regulacijo doživljajsko neprijetnih čustev in zaustavi stresni odziv.
7. S čuječnostjo se zmanjša aktivnost v predelu možganov, ki se imenuje amigdala. Amigdala je ključna za sprožitev stresnega odziva. Posledično je bazična raven stresnega odzivanja nižja.
8. Lažje se osredotočamo, kar nam pomaga pri delu in vsakodnevnih opravilih. Poveča se verjetnost za doseganje stanja zanosa.
9. Učimo se, kako spreminjati naš odnos do stresa, ko ga doživljamo. Namesto da bi videli zgolj negativne posledice stresa na naše telo in um, lahko prepoznavamo tiste vidike stresa, ki nas energizirajo in pripravijo na uspešno spoprijemanje z izzivom, ki je pred nami.
