Miša Pušenjak

Gre za to, da na istem prostoru, isti gredici, isti njivi raste čim več različnih rastlin, ne pa samo solata, koruza, zelje … Krasen primer je travnik, a tudi v gozdu in celo na njivah najdemo mešane posevke, saj zanje poskrbi narava. Omogočimo rastlinam na vrtu, da si pomagajo med sabo.

Zakaj so mešani posevki dobra zamisel? Koreninski izločki enih pomagajo k boljšemu zdravju, počutju drugih. Rastline z veliko listja poleti senčijo tiste, ki ne marajo previsokih temperatur. Stročnice s svojimi prijateljskimi bakterijami pridelajo nekaj dušika še za svoje sosede. Vonj nekaterih odganja škodljivce z drugih … Cvetlice in zelišča privabljajo koristne žuželke, ki poskrbijo za škodljivce.

Izničimo slab vpliv ozkega kolobarja.

V mešanih posevkih so rastline zdrave tudi brez uporabe sredstev za varstvo rastlin, pa naj bodo ta ekološka ali ne. Prav tako lahko zmanjšamo gnojenje, saj ob stročnicah rastočim zahtevnim rastlinam ni treba dodajati toliko hranil. Pogosto zadoščajo že samo pripravki, ki rastline krepijo in vsebujejo vitaminske komplekse in številne aminokisline, izvlečki alg ali aminokislinski pripravki. Prav tako lahko s kombinacijo hitro rastočih in počasi rastočih rastlin bolje izkoristimo površine. Z nekaterimi rastlinami, kot je na primer mesečna redkvica, spodbujamo kaljenje drugih (solata, korenček). Mešani posevek vsaj petih rastlin na eni gredi izniči slab vpliv ozkega kolobarja. Primer: lahko sejemo mešanice za zeleni podor, ki vsebujejo križnice (bela gorjušica, oljna in meliorativna redkev), seveda v kombinaciji z vsaj še štirimi drugimi (ajda, facelija, gizotija, grašica, krmni grah …), in kljub temu na tej gredi že naslednje leto pridelujemo kapusnice.

Miša Pušenjak

Kako se lotiti dela?

Še vedno je najlažje, če izberemo najprej glavne posevke, vrtnine, ki so dolgo časa na vrtu. Tem rastlinam izberemo dobre prijatelje tako, da bomo posadili vse, kar potrebujemo, in vseeno izkoristili tudi pomoč narave. Da pa bo vaš vrt kmalu idealen, saj v enem letu seveda vse še ne bo, si vse skrbno zapisujte. Kaj spada skupaj in kaj ne, najdete v številnih preglednicah, tudi aplikacije na spletu lahko pomagajo pri izbiri dobrih sosedov. Ne pozabite pa, da najbolje funkcionira vrt, na katerem poleg zelenjave rastejo tudi cvetlice in zelišča. Zato načrtujte v svojih kombinacijah tudi te.

V nekaj letih boste našli svoje kombinacije, da boste pridelali dovolj posameznih vrtnin. Sama sicer svetujem, da sprva začnemo z nekaj kombinacijami, kot je spomladi solata med paradižnikom, avgusta pa posejemo motovilec in/ali špinačo. Korenček in čebula sta seveda klasična kombinacija. Med mladi krompir pa posadite grah ali bob, če ste zelo zgodnji, ali pa kapucinke in nizek stročji fižol, če sadite krompir tam od sredine aprila naprej. A kombinacij, tudi za začetek, je še veliko.

Gnojenje v mešanih posevkih

Gnojenje v mešanih posevkih naj bo še bolj zmerno. To pomeni, da vsako leto sicer pognojimo ves vrt, a veliko manj. Gnoja uporabimo največ 1 l/m2, komposta do 8 l/m2. Kupljena gnojila pa uporabljamo po navodilih, saj večinoma nimajo dolgotrajnega delovanja in jih rastline porabijo v enem letu.

Miša Pušenjak

Mešani posevki seveda ne delajo čudežev

Mnogi pričakujejo čudeže od ustreznih kombinacij rastlin, kar pa se ne bo zgodilo, če obenem ne skrbimo za življenje v zemlji in na njej, če pretiravamo z gnojenjem, če nam je vseeno, kaj dajemo v zemljo. Ekološki pripravki prav tako negativno vplivajo na zemljo in jih moramo uporabljati čim manj, posebej tistih, ki delujejo fungicidno. Sama na primer celo odsvetujem uporabo žajblja za varstvo paradižnika. Tudi doma narejeni insekticidi, kot so pripravek iz vratiča, rabarbare, še bolj pa kupljeni, v ekološki pridelavi dovoljeni insekticidi, ubijajo koristne žuželke v naravi. Zato naredimo čim več, da pripravkov sploh ne bo treba uporabljati.

Osnove zdravega vrta so še vedno gnojenje (skrb za ohranjanje življenja v zemlji), kolobar, prava opravila ob pravem času (ohranjanje strukture zemlje), zdravo seme, zdrave sadike ter dobra in pravilna setev. Tega nikoli ne pozabite. Seveda pa lahko rastline nekoliko pomagajo, če razmere za razvoj bolezni in škodljivcev niso predobre.

Kolobarjenje v mešanih zasaditvah

Med pomembne zahteve za zdravo pridelovanje spada tudi kolobarjenje. Kolobar je lahko v mešanih posevkih prilagojen vodilni vrtnini. Najlažje je, da grede samo krožijo po vrtu, vsako leto isto kombinacijo premaknete samo na sosednjo gredo.

Velja pa še ena zelo uporabna ugotovitev nemških raziskovalcev. Če na istem prostoru raste vsaj pet različnih rastlin in različnih botaničnih družin, kolobarjenje res ni potrebno. To pomeni, da če imate vrt res lepo pisan, mešan, po eno vrsto ali celo v eni vrsti več različnih rastlin, bi teoretično res lahko vsako leto sejali in sadili vse na isto mesto. Sama sicer ne svetujem najbolj tega razen pri tistih, ki vrt spreminjate v travnik, torej kar po naključju ali premišljeno sadite, sejete vrtnine po vsej površini, kjer je kaj prostora. Ta način je najtežji.

Meni se zdi najboljše, da se za vsako gredo izbere vodilna vrtnina, tista, ki je najdlje na gredi. Njej najdemo čim več različnih dobrih sosed, med njimi naj bo vsaj eno zelišče in cvetlica. Potem pa vsako leto krožimo s temi kombinacijami po vsem vrtu.

Kako daleč in koliko rastlin?

Vpliv sosednjih rastlin deluje samo tako daleč, kolikor daleč sežejo korenine posamezne rastline, dlje ne. Na sosednji gredi že lahko raste karkoli. Prav tako samo ena bazilika na začetku vrste paradižnika ne bo zadoščala. Lahko pa posadimo eno baziliko med dve rastlini paradižnika, lahko posadimo eno oporo visokega fižola in v krogu fižola šetrajko, ali pa sadimo na primer eno vrsto pora in eno vrsto korenčka. Seveda lahko sadimo obe rastlini v isto vrsto, tako da med posejan korenček posadimo sadike pora. Lahko tudi pomešamo seme redkvice in solate ali redkvice in korenčka ali peteršilja in vse skupaj posejemo. Vsak bo najlažje sam našel najustreznejšo možnost.

Mešani posevki niso nekaj novega, so pomoč narave, da ostanejo rastline zdrave. Zakaj ne bi narave oponašali tudi mi? Saj ni tako težko.

Prispevek je bil objavljenv reviji Jana,  št. 9, 4. marec 2025.