Novice Svet24

Colin in Diane živita v Sloveniji že pet let. Tukaj sta si ustvarila svoj dom. Pravita, da je Slovenija krasna in varna država, ljudje pa gostoljubni in prijazni. Preden sta se odpravila proti Beli krajini, sta preverila nekaj spletnih strani, a povesta, da turistom ne ponudijo pravšnjih informacij.

Na pot sta se odpravila v petkovem dopoldnevu z avtomobilom. »Ko sva prispela v mesto, sva dobila občutek, da mesto spi. Res je, da je bilo izjemno vroče; verjetno je bilo zato le nekaj ljudi na razbeljenem trgu. Ustavila sva mimoidočo gospo in jo vprašala po informacijah. Napotila naju je v turističnoinformacijski center (Tic), ki se nahaja v Kulturnem centru.

arhiv

Na poti v Tic sva se sprehodila mimo muzeja in Cerkve svetega Štefana, a trenutno tako muzej kot cerkev obnavljajo, zato nista bila odprta za ogled. Bila sva malce razočarana, saj sva mislila, da bova videla vsaj nekaj regionalnih zakladov,« razlaga Colin. Ko sta prispela v Tic, ju je sprejela prijazna informatorka Lidija. Oborožila ju je z raznimi brošurami, zemljevidi in knjižicami, ki razkrivajo lokalne dobrote.

Domače dobrote

Odpravila sta se do turistične kmetije, ki je le nekaj minut oddaljena od središča Semiča in kjer sta prenočevala. Tam ju je pričakala lastnica Snežka, hitela jima je naproti z domačim jabolčnim sokom. »Sedli smo za veliko mizo v letni kuhinji in uživali v senci ter okusnem domačem soku. Snežka nama je veliko povedala o Semiču in izviru reke Krupe, nato pa nama razkazala najino izjemno udobno, čisto ter zelo lepo opremljeno sobo s prho in straniščem. Ob postelji je bila tudi majhna lesena posteljica za dojenčka. (smeh) Po ogledu sobe nama je Snežka razkazala še kmetijo, kjer vzrejajo koze, ovce in osle. Seveda pa nista manjkala niti prijazni stari kuža Runi in muca,« pripovedujeta Colin in Diane.

ARHIV

Videla sta vodomca

Po ogledu kmetije sta se odpravila k izviru reke Krupe. »Resnično čudovito. Ob reki sva videla tudi vodomca, izjemno redko vrsto ptic, zato sva bila nad izvirom še toliko bolj očarana,« pove Diane. Po sprehodu sta se vrnila na kmetijo in si privoščila večerjo. Postregli so jima domače jedi.

arhiv

Domačo bučno juho s sveže pečenim domačim kruhom, veliko zelenjavno ploščo, sir na žaru, sirove štruklje, krompir in še in še. Seveda nista manjkala niti velik krožnik solate in domač jabolčni sok. Za sladico jima je Snežkina sestra postregla rezino toplega vaniljevega kolača z mareličnim kompotom. »Lahko poveva, da je bila to daleč najboljša večerja, ki so jo postregli, odkar sodelujeva pri projektu Turistične patrulje,« pohvalita Colin in Diane.

Tradicionalna lesena hiša

Naslednje jutro sta vstala precej zgodaj, saj sta si veliko obetala od dneva. Za zajtrk so jima postregli domače kulinarične dobrote; domač jogurt, sveži sir in domač kruh ter »šmoren« (carski praženec). Ko sta se najedla, sta se odpravila na ogled tradicionalne lesene hiše, v kateri so poleg originalnega pohištva predstavljeni tudi gospodarski predmeti, izdelki kmečkih žena ter vezenine, ki so značilne za Belo krajino. Ker je bil muzej v mestu Semič zaprt, sta obiskala bližnji muzej v Metliki, ki se nahaja na gradu. »Lahko poveva, da imajo odlično zbirko. Ogledala pa sva si tudi galerijo Kambič, s čudovito razstavo slikarja Božidarja Jakca. Termometer je kazal 37 stopinj in skoraj topila sva se, zato sva opustila svoje nadaljnje načrte in se odpeljala do kampa v Adlešičih ter si privoščila hladno osvežitev v reki Kolpi. Čudovit kraj za sprostitev, za vse športnike pa nudijo tudi najem kanujev,« pove Colin.

Zavezniško letalo

Po poti nazaj sta se ustavila še v vasici Otok, kjer je razstavljeno letalo Dakota. »Gre za zavezniško letalo, ki je skrbelo za oskrbo v drugi svetovni vojni. Čudovita izkušnja. No, naj povem, da sva tam srečala tudi druge turiste, Američana in njegovo slovensko-hrvaško družino. Seveda smo se vsi navduševali nad lepo restavriranim letalom in se spominjali takratnih dogodkov,« vneto pripoveduje Colin. Po ogledu sta se Colin in Diane odpravila do turistične kmetije in preostanek dneva, ki je bil peklensko vroč, preživela v senci.

arhiv

Podjetna otroka

V nedeljskem jutru sta se še enkrat sprehodila do izvira reke Krupe. »Jutro je bilo prijetno hladno in megleno. Od izvira sva se sprehodila še do kraške jame, imenovane Židovska hiša, in drugih zanimivih krajev. Tako sva videla zapuščene mline in druge lokalne znamenitosti. Ko sva prispela do konca poti, pa sva srečala dva podjetna otroka, ki sta ponujala svežo limonado in za kozarec pobirala donacijo. Popoln zaključek sprehoda,« v smehu dodaja Diane.

arhiv

Odločila sta se, da si ogledata še Mitrej na Rožancu. »Gre za najbolj poznane ostaline iz antičnega časa na območju Bele krajine. Osupljivo, ko med belimi apnenčastimi skalami vidiš kaj takšnega. Nato sva se odpravila do kraja Zemelj in se odločila za zaključno kopanje v bistri in hladni Kolpi. Odločila sva se, da se še enkrat odpraviva v Semič. Privoščila sva si sladoled, se sprehodila ob Divjem potoku in uživala v romantičnem sončnem zahodu. Bilo je naravnost čudovito, in kljub temu da začetek ni bil najboljši, je konec povsem očaral,« zaključita Colin in Diane.

Galerija

Poglej vse fotografije (5)

arhiv