Zdaj je postalo tudi uradno, da so zahodni voditelji libijskega predsednika Moamerja Gadafija vrgli z oblasti zaradi nafte, poskusa uvajanja afriške valute in francoskih interesov. To razkriva po novem letu objavljena vsebina elektronske pošte ameriške predsedniške kandidatke Hillary Clinton.
Reuters
Gadafi
Čeprav se večina zahodnih medijev ukvarja s trivialnostmi, ki jih razkriva več kot 3000 e-mailov, so veliko bolj zanimive nekatere druge podrobnosti. Elektronska pošta, ki jo je predsednici poslal takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy, razkriva prave vzroke napada in strmoglavljenja Gadafija.
Google
Mladen Marić
Pet razlogov za napad
V sporočilu lahko razberemo pet ključnih razlogov za napad: libijsko nafto, francoski vpliv v regiji, večanje ugleda predsednika Sarkozyja, povečanje francoske vojaške moči in omejevanje Gadafijevega vpliva. Vse to naj bi zaščitilo frankofonsko Afriko. Velik del pisma je namenjen ideji o vzpostavitvi afriške valute dinarja. Omenjeno je, da je imela država takrat kar 143 ton zlatih rezerv in podobne zaloge srebra, ki bi dale trdnost takšni valuti. Toda rušila bi tudi petrodolar, na katerem temeljijo ameriška in zahodna moč, njihovo zadolževanje ter življenjski standard, ki bi bil brez tega močno ogrožen. Korespondenca dokazuje, da sta bili glavni snovalki napada na Libijo ZDA in Francija.
Ugibanja dobila uradno potrditev
Že dolgo časa so znana ugibanja, ki so zgoraj navedeno videla kot razloge za napad, toda do zdaj to nikoli ni bilo tako uradno dokazano. Kot smo že pisali, je novinar, pisatelj in diplomat Zlatko Dizdarević razkril, da je nekaj dni pred napadom videl tajni dokument, v katerem je bil omenjen dolg od petih od sedmih največjih naftnih korporacij, ki so Libiji dolgovale 142 milijonov dolarjev. Gadafi je želel skleniti nov dogovor, pred tem pa bi morale korporacije odplačati dolgove. Dva meseca pozneje je bil libijski voditelj ubit. Nove oblasti niso zahtevale vrnitve dolgov, črpanje nafte pa danes poteka neovirano.
Sarkozy strmoglavil svojega financerja
Eden od glavnih pobudnikov strmoglavljenja Gadafija je bil torej francoski predsednik, za katerega se je pozneje izkazalo, da je v letih 2006 in 2007 od Gadafija dobil kar 50 milijonov dolarjev za svojo kampanjo. Pisne dokaze za to je priskrbel libanonski poslovnež Ziad Takieddine, ki je več kot 20 let skrbel za različne (ne)legalne posle med Francijo in Bližnjim vzhodom ter bil v tesnih stikih s Sarkozyjevim krogom. Gadafi naj bi med drugim financiral tudi Berlusconija, Mesića in Miloševića.
Reuters
Tuje sile delovale v Libiji
Razkrita elektronska pošta Sidneyja Blumenthala dokazuje, da so tuje (britanske, francoske in egiptovske) vojaške sile urile enote, ki so imele povezave z Al Kaido. Elektronska pošta točno opisuje, da so nedolgo za prvimi protesti konec februarja prve tuje specialne sile že vstopile v državo. Do 27. marca so tuje sile že urile in oboroževale uporniške skupine v procesu, ki ga je večina medijev opisovala kot ljudsko vstajo. Že takrat so svarili tudi pred nevarnostjo radikalnih skupin, ki bi se lahko infiltrirale v oborožene skupine. Danes je samo nekaj sto kilometrov od juga EU samooklicana Islamska država vse močnejša in nevarnejša tudi v Libiji.
Države v razsulu
Čeprav je bil Gadafi samodržec in voditelj, ki se mu lahko marsikaj očita, postaja jasno, da je njegovo strmoglavljenje v imenu svobode in demokracije položaj v regiji in državi z močnim socialnim sistemom močno poslabšalo. Koliko je bilo zahodnim voditeljem dejansko do Libije, se najbolje kaže danes, ko je država ujeta v državljansko vojno in medetične spopade različnih struj, a glede tega ne naredijo popolnoma ničesar. Kratkovidne, v dobičke usmerjene politike zahodnih voditeljev pa so tudi zaradi velikega števila beguncev, ki prihajajo k nam, destabilizirale EU. Stopnjevanje napetosti in razdorov ter širjenje skrajne desnice lahko med drugim močno prizadene tudi interese elit. Prav teh, ki so še kako odgovorne za težave, s katerimi se vsi skupaj spopadamo danes.
Reuters
