Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v izhodiščih sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlagalo, da bi se upokojitvena starost za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe postopoma od leta 2023 do 2034 dvignila na 67 let, medtem ko zdaj znaša 65 let. Vendar je sindikalna stran opozorila, da bi moralo biti vprašanje višje upokojitvene starosti del celovitega pregleda pokojninskega sistema, ne pa manjših sprememb, kot jih je predvidelo ministrstvo. Predlog za zviševanje upokojitvene starosti naj bi tako že črtali iz besedila.
Pogajalska skupina, v kateri sicer ne dajejo uradnih izjav, dokler njeno delo ne bo v celoti končano, naj bi se že uskladila tudi glede odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Po prvotnem predlogu ministrstva naj bi ta v šestih letih za oba spola znašal 63 odstotkov. Po dogovoru na pogajalski skupini pa naj bi se za moške, za katere zdaj velja odmerni odstotek v višini 57,25 odstotka, ta postopno dvignil na 63,5 leta, medtem ko za ženske že veljavni zakon določa tak odmerni odstotek.
Poleg tega naj bi se dogovorili, da bi bila pokojnina za upravičenko ali upravičenca 1,36 odstotka višja za vsakega otroka, a največ za tri otroke. Pri tem naj bi postavili pogoj, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Še vedno pa naj bi ostala v veljavi tudi sedanja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej.
Za vsako leto podaljšanja delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev naj bi se v pogajalski skupini dogovorili tudi za bonus v višini treh odstotkov, prva tri leta pa naj bi upravičenec poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov.
Ministrstvo za delo je izhodišča za spremembe pokojninskega zakona javnosti predstavilo 13. marca, potem pa se je v okviru Ekonomsko-socialnega sveta oblikovala pogajalska skupina za usklajevanje besedila. Želja vlade je bila, da bi bila novela sprejeta še pred poletjem. Vendar pa je ministrica za delo Ksenija Klampfer opozorila, da je na prvem mestu iskanje soglasja.