Poslance je najprej zanimalo, na podlagi kakšnih dokazov so voditelji EU na nedavnem vrhu v Bruslju sprejeli sklep, da za napadom na bivšega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo "zelo verjetno" stoji Rusija.
Premier Cerar je odgovoril, da pri preiskavi incidenta sodeluje več obveščevalnih služb in da vse menijo, da je za napad zelo verjetno odgovorna Rusija. Drugih prepričljivih razlag naj ne bi bilo.
Ob tem je še poudaril, da pri izjavi voditeljev EU ne gre za pravno odločitev, temveč za politično deklaracijo. "Šlo je za politično razpravo in politično odločitev, ki je formulirana v teh sklepih," je pojasnil in dejal, da je Slovenija morala izjavo podpreti, s čimer je izrazila solidarnost z ostalimi članicami Evropske unije.
Je pa opozoril, da je Slovenija je z vpoklicem veleposlanika na posvetovanja sprejela milejši diplomatski ukrep, za kakršnega so se odločile tudi Bolgarija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Slovaška. "Slovenija tudi v tem primeru ni slepo sledila EU, Natu in drugim državam. To kaže tudi naša odločitev, ki je drugačna kot odločitev večine držav EU, vendar zasleduje isti cilj," je dejal Cerar.
Očitek poslanca SDS Janeza Janše, da je Slovenija s svojim ravnanjem v tej aferi ravnala tako, da se je zamerila obema stranema, sta zavrnila tako Cerar kot Erjavec, z njim pa se ni strinjal niti svetovalec predsednika republike Ernest Petrič, ki je dejal, da smo s tem poslali sporočilo, da se s takšnimi dejanji ne strinjamo.
Poslanec Levice Luka Mesec je ob tem opozoril, da je situacija po incidentu v Veliki Britaniji podobna tisti leta 2003, ko je takratni zunanji minister podpisal vilniuško izjavo, s katero je Slovenija podprla invazijo na Irak, kasneje pa se je izkazalo, da so bili dokazi o orožju za množično uničenje, ki bi ga naj imel takratni iraški voditelj Sadam Husein, lažni.
Odbor po treh urah in pol razprave ni sprejel nobenih posebnih sklepov.
