Letos se bodo pokojnine povečale dvakrat. Redni uskladitvi pokojnin, januarja, bo sledila še aprilska izredna uskladitev pokojnin.
Za 3,3 odstotka se bodo letos zvišale pokojnine. Toda nekaterim se zvišajo mnogo bolj.
Januarska uskladitev pokojnin bo po načrtih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) pokojnine zvišala za 2,2 odstotka. To uskladitev bodo upokojenci dobili izplačano šele februarja.
Aprila pa bodo upokojencem pokojnine dvignili še z izredno uskladitvijo pokojnin, ki bo znašala 1,1 odstotka. V vladi so takšno odločitev bržkone sprejeli tudi zato, da se bodo s potezo prikupili veliki volilni bazi upokojencev pred junijskimi državnozborskimi volitvami.
Bogatejši še bogatejši
Toda pravi problem teh uskladitev se skriva v linearnem zviševanju pokojnin, ki jih določa zakon. V praksi to pomeni, da se tistim z najnižjimi pokojninami, ki težko shajajo iz meseca v mesec, te zvišajo mnogo manj kot tistim, ki imajo že tako visoke pokojnine.
Zaradi zvišanja pokojnin bodo odhodki pokojninske blagajne na letni ravni za 148 milijonov evrov oziroma tri odstotke višji, kot bi bili sicer.
Upokojencu, ki prejema 300 evrov, se bo tako pokojnina na mesec zvišala za manj kot deset evrov, tistemu, ki prejema 2500 evrov, pa se bo zvišala za skoraj 88 evrov. Prvemu se bo pokojnina na letni ravni zvišala za 120 evrov, drugemu za 1052 evrov. Razlika med njunima letnima prejemkoma bo ob koncu leta več kot 930 evrov.
Drugi upokojenec bo zato dobil tri mesečne pokojnine prvega upokojenca. Zakon torej na sistemski ravni povečuje razlike v dohodkih med upokojenci. Ker pri nas skoraj polovica upokojencev prejema pokojnine, nižje od 600 evrov, bo tudi povišanje za večino veliko manjše od povišanja, ki ga bodo dobili tisti z najvišjimi pokojninami.
V Desusu druge možnosti ne vidijo
Za komentar tega smo se obrnili na tiste, ki pri nas krojijo zakonodajo, politične stranke, ki imajo v parlamentu svoje predstavnike. V stranki Desus, ki se je je prijel tudi naziv stranka upokojencev, odgovarjajo, da so pokojnine odraz vplačanih prispevkov, zato bi bilo po njihovem mnenju to težko oziroma nemogoče urediti drugače.
Kot so dejali, so decembra v proceduro vložili predlog, po katerem bi se pokojnine v prihodnjih letih do leta 2021 dodatno usklajevale za dva odstotka in nato leta 2022 še za en odstotek. S tem bi se, kot pravijo, pokojnine dvignile za pet odstotkov, in tako bi se popravile krivice, ki so nastale z zamrznitvijo pokojnin. Dodali so, da bo ta predlog, če letos ne bo sprejet, postal pogoj za njihov vstop v vlado.
Solidarnost pri regresu
Kot pravijo v Desusu, so solidarnostni vidik zagovarjali pri izplačilu letnega dodatka, ki je bil izplačan v petih razredih in v katerem so najrevnejši dobili več. V zgoraj omenjenem primeru to pomeni, da je upokojenec, ki je prejel 300 evrov pokojnine, lani prejel še 390 evrov regresa. Upokojenci z več kot 760 evrov pokojnine pa so dobili 90 evrov tega dodatka. Čeprav je to nekoliko omililo razlike v višini prejemkov pokojnin, ta dodatek še vedno ne pokrije razlike med najnižjimi in najvišjimi pokojninami, ki nastane z njihovim linearnim zviševanjem.
Rešitev bi lahko predstavljalo tudi to, da bi upokojenci z nižjimi pokojninami avtomatično dobili višji regres v sorazmernem deležu linearnega povečanja pokojnin. Na ta način se razlike med upokojenci ne bi večale.
V stranki Desus so dodali, da se zavzemajo za zvišanje najnižjih pokojnin, kar je letos vladi že uspelo z zvišanjem najnižjih pokojnin na 500 evrov za polno pokojninsko dobo brez dokupa. S tem so se 53 tisoč upokojencem zvišale pokojnine. Želijo pa si tudi zvišanja najnižjih pokojnin nad prag tveganja revščine.
V Stranki SMC so nam odgovorili, da si v okviru javno-finančnih zmožnosti trudijo zagotavljati kvalitetno življenje upokojencem. Kot pravijo, morajo biti vse druge rešitve premišljene in slediti načelom solidarnosti, poštenosti in spoštovanju fiskalnih pravil.
»Vlada še vedno varčuje pri upokojencih«
Tudi v Stranki Alenke Bratušek menijo, da je »sistem ohranjanja vrednosti pokojnin primeren, sicer bi bili tisti, ki so delali dlje in vplačevali več, prikrajšani. Ko se pokojnine vsem povečajo za enak odstotek, razmerje med odmerjenimi pokojninami ostaja enako«.
Toda pri tem velja poudariti, da so s spremembami zakonodaje že sedaj prikrajšani tisti upokojenci, ki se upokojujejo danes in ne pred dvema desetletjema. Povprečna pokojnina se je namreč zaradi sprememb zakonodaje od takrat s skoraj 80 odstotkov povprečne plače, znižala na manj kot 60 odstotkov.
Za bolj solidaren regres
Glede regresa Bratušek opozarja, da ni bil izplačan tako, kot je predvideno po zakonu, in da vlada pri upokojencih še vedno varčuje. Njena stranka je sicer zbrala šest tisoč podpisov podpore za konec varčevanja pri pokojninah in za izplačilo regresa tako, kot je predvideno v zakonu. Vseeno je vlada za to po njenih besedah namenila 21 milijonov, namesto 42 milijonov evrov.
Rešitev problema bi lahko predstavljala tudi formula po kateri bi se regres upokojencem z najnižjimi pokojninami bolj povečeval v povezavi z linearno rastjo vseh pokojnin.
V stranki Desus pa so glede tega kritični do njene poteze, saj opozarjajo, da je bilo zanje nesprejemljivo izplačevanje regresa v višini 451 evrov tudi za najbogatejše upokojence.
V SD za nov pokojninski zakon
Tudi v SD so opozorili, da je višina pokojnine določena z višino vplačanih prispevkov, ki so posledica višine plače. Kot pravijo, rešitve za najnižje pokojnine ne gre toliko iskati v višanju najnižjih pokojnin z rednimi ali izrednimi uskladitvami.
Za SD je rešitev v tem, da bi se prihodnja vlada osredotočila na pripravo nove pokojninske zakonodaje, ki bi določala višjo osnovo za izračun pokojnin.
»Dostojnost pokojnine ne more biti v največji meri odvisna od letnega usklajevanja pokojnin, temveč od višje odmere za pokojnine ter njihovega stabilnega vira financiranja,« menijo v SD. Rešitve zato vidijo v tem, da bi se prihodnja vlada osredotočila na pripravo nove pokojninske zakonodaje, ki bi določala višjo osnovo za izračun pokojnin. Izpostavljajo pa tudi potrebo po vzpostavitvi demografskega sklada, »ki bi zagotavljal vir stabilnega prihodka za pokojnine«.
Levica za dvig najnižjih pokojnin
V Levici poudarjajo, da so sami že predlagali dvig najnižjih pokojnin, ki znašajo 207 evrov, na raven socialne pomoči, ki je po novem vladnem predlogu 331 evrov. Razmišljajo pa tudi o predlogu omejitve najvišjih pokojnin. Novembra lani je bila najvišja pokojnina 2678 evrov.
»Sistem pretirano nagrajuje tiste, ki so imeli že v aktivni dobi najvišje dohodke, namesto da bi ta sredstva namenili za odpravo revščine med upokojenci,« dodajajo v Levici. Obenem opozarjajo, da tudi Desusov predlog zviševanja pokojnin sledi linearnemu zvišanju. »Po njihovem predlogu bi se najnižja zajamčena pokojnina povečala za samo 4,14 evra, najvišja pa za 54 evrov. Z drugimi besedami, upokojenec z najvišjo pokojnino bi po predlogu Desusa v enem mesecu pridobil več, kot bi prejemnik najnižje pokojnine pridobil v vsem letu,« še dodajajo v Levici.
»Upokojence želijo pretentati«
Poslanec Bojan Dobovšek, ki bo s stranko Dobra država nastopil na volitvah, meni, da so povišanja najnižjih pokojnin zaradi družbene marginalizacije upokojencev in njihovega finančnega stanja nujna ob upoštevanju uravnoteženega socialnega koncepta.
Dobovšek meni, da želi vlada s povišanjem upokojence pretentati pred volitvami.
»Vladne stranke želijo to občutljivo populacijo po skoraj štiriletnem zapostavljanju spet pretentati in pridobiti na svojo stran z nekaj deset evri. To je sramota. Pokojnina namreč ni socialni transfer, ampak prihodek iz preteklega dela, ki mora ljudem omogočati spodobno življenje, pa ne samo pred volitvami,« je do dela vlade kritičen Dobovšek.
V SDS za delo upokojencev
V največji opozicijski stranki SDS menijo, da je »vlada javnega sektorja oziroma Mira Cerarja v mandatu dokazala, da so ji bolj pomembne ozke elitistične, privilegirane skupine kot skrb za skupno dobro«. Kot so nam povedali, se to kaže tudi pri nepravičnih ukrepih obdavčenja, na področju socialne države in pokojnin.
V svojem programu se v SDS zavzemajo za nadaljevanje javnih razprav v okviru bele knjige o pokojninski reformi, preoblikovanju Kada v demografski sklad, večji preglednosti sistema in o tem, da bi upokojenim omogočili, da še naprej delajo, ob pogoju, da plačujejo davke in prispevke. Odgovorov z ministrstva za delo, in NSi do zaključka redakcije nismo prejeli.
