Državni zbor je potrdil novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki med drugim prinaša podrobno poročanje o trajnosti skladno z evropsko direktivo o trajnostnem poročanju (CSRD). Posodobili so obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, tako da so po novem k poročanju zavezane vse velike družbe ter vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi, razen mikro družb. Direktiva velja za velika podjetja od leta 2025, za mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, pa od leta 2026. Družbe, ki so subjekt javnega interesa, morajo pripraviti trajnostnostno poročilo kot del letnega poročila že za poslovno leto 2024.
Del letnega poročila
Trajnostno poročilo bo sestavni del letnega poročila podjetja. Pripravljeno bo moralo biti v enotni elektronski obliki znotraj poslovnega poročila in na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije. Namen standardov je, da bodo informacije različnih gospodarskih subjektov med seboj lažje primerljive.
Poročilo bo moralo vsebovati natančne in preverljive informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikih poslovanja. Mednje sodijo podatki o emisijah toplogrednih plinov, porabi energije, uporabi naravnih virov ter dejavnostih za zmanjšanje vpliva na okolje in prilagajanje na podnebne spremembe. Prav tako so del trajnosti socialni vidiki: enakopravnost spolov, pogoji dela, človekove pravice, vpliv na lokalne skupnosti ter vključujoč pristop k zaposlovanju. Poročanje bo obsegalo tudi informacije o korporativnem upravljanju, protikorupcijskih politikah in upravljanju tveganj ter povezavo med trajnostnimi cilji in poslovno strategijo podjetja, vključno z dolgoročnimi ambicijami glede trajnosti.
Večji nadzor
Poleg širšega obsega in vsebine informacij, o katerih je treba poročati, bo pojačan tudi nadzor s strani revizorjev. Ti naj bi, poleg podatkov, preverjali tudi ali so družbe svoje trajnostne informacije pripravile skladno z evropskimi standardi. V svojem poročilu bodo podali izjavo o skladnosti trajnostnega poročila, kar naj bi povečalo zaupanje vlagateljev, strank in drugih deležnikov v podjetje. Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše in bo dalo boljšo sliko, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne zadeve v svojo dejavnost.
Z ZGD-1M želi ministrstvo na podlagi direktive doseči večjo preglednost gospodarskih dejavnosti in s tem podpreti vlaganja v trajnostne naložbe. Pričakujejo, da se bodo podjetja tudi na ta način bolj ozavestila o tem, da netrajnostne naložbe pomenijo tveganja tako za okolje kot družbo in podjetje samo.
