Mineva 110 let, odkar je ob obisku na Goriškem avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl železniško progo med Jesenicami in Gorico do Sežane, ki je dobila ime Bohinjska proga.
youtube
Železniška proga ima izjemen strateški pomen in velik turistični potencial.
Narejena je bila kot del proge Transalpina ter je središče takratne države in Češko povezovala s pristaniščem v Trstu. Obletnice so se spomnili na Trgu Evrope ob železniški postaji v Novi Gorici, kjer so simbolično počastili 110. obletnico odprtja Bohinjske proge in nazdravili njeni prihodnosti.
wikipedia
Bohinjski predor, ki je pri odprtju meril 6339 metrov, je po drugi svetovni vojni krajši za kar 12 metrov.
Proga
Sto oseminpetdeset kilometrov dolgo progo, ki je postala končni del 717 kilometrov dolge čezalpske železniške povezave od Čeških Budjejovic do Trsta, so začeli graditi leta 1900. Gradnja, pri kateri je sodelovalo skoraj 15.000 delavcev, je bila zelo zahtevna, saj je bilo samo na 89 kilometrov dolgi progi med Jesenicami in Gorico treba zgraditi 28 predorov in 65 mostov.
Med njimi je bil tudi najzahtevnejši in najdaljši slovenski železniški objekt – bohinjski predor. Izreden tehnični spomenik, ki je povezal Gorenjsko in Primorsko, je ob odprtju meril 6339 metrov, po uničenju v drugi svetovni vojni pa je za 12 metrov krajši. Drugi gradbeni podvig je v dolini Soče pri Solkanu, kjer proga prečka reko po kamnitem mostu z razponom 85 metrov, kar je največji tovrstni kamniti lok na svetu.
bralec Franc Ovsenek
Delavci med gradnjo Bohinjske proge.
Prvi vlak
Pol stoletja po tem, ko je v Slovenijo po progi Gradec–Celje leta 1846 pripeljal prvi vlak, je 19. julija 1906 prvi vlak zapeljal tudi po Bohinjski progi. Ta je postala nekakšen »drugi tir« prve železniške povezave Dunaja s pristaniščem v Trstu, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja prodali zasebnim vlagateljem.
Promet je iz leta v leto naraščal, novi lastniki pa so vse bolj dražili prevoze, zato je Avstro-Ogrska začela načrtovati drugo progo za povezavo s Trstom. »V tem je kar nekakšna simbolika in vzporednica z današnjim dogajanjem v Sloveniji,« je dejal član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge Matjaž Marušič. »Če bi jo gradili s takšno hitrostjo, kot to počnemo danes, bi zanjo porabili 20 let. A so jo zgradili v manj kot treh letih. Dela so se namreč začela leta 1902, proga bi morala biti po prvotnih načrtih odprta že novembra 1905. Takrat je bila tudi dokončana, a so jo slovesno odprli šele 19. julija 1906, da je bil na dogodku lahko navzoč prestolonaslednik Franc Ferdinand,« je še povedal Marušič.
Obletnica
Železniška proga ima izjemen strateški pomen in velik turistični potencial. Ob letošnji obletnici je operativna skupina uspela s Slovenskimi železnicami pripraviti nekaj manjših novosti, ki so namenjene predvsem izboljšanju prevoza potnikov. Dela je še veliko, priznava Marušič, najbolj pa si želijo progo vpisati na Unescov seznam kulturne dediščine.
Že danes lahko potniki na Bohinjski progi opazujejo lepo in divjo naravo v okolici, na poti pa je tudi več objektov kulturne in tehnične dediščine. Prav stavbna dediščina v okolici železniške proge je tista, ki se najhitreje spreminja in izginja, zato bi bila zaščita celotne proge in njene neposredne okolice velikega pomena za njen obstoj.
wikipedia
