Zbralo se je okoli 130 pridelovalcev in drugih, ki so z vinogradništvom in vinarstvom tako ali drugače povezani, in večina med njimi je pozneje tudi podpisala pristopno izjavo k civilni iniciativi.
Po danes sprejetem statutu je namen civilne iniciative izvajanje aktivnosti na področju spoštovanja zaščite terana v Sloveniji in širše v EU s širjenjem znanja o posebnostih terana, prizadevanjem za popolno pravno uveljavitev zaščite ter opozarjanjem na nesprejemljivost delegiranega akta, s katerim hoče Evropska komisija Hrvaški omogočiti izjemo pri uporabi imena teran.
V ta namen želijo pripravljati ali sodelovati na prireditvah in manifestacijah v podporo zaščiti terana, skrbeti za dvig strokovnega znanja članov ter spodbujati dejavnosti pri širjenju spoznanj glede zaščite terana.
"Naša zaščita terana je čista in od nje ne bomo nikoli odstopili," je v razpravi poudaril predsednik Združenja konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak. Sedanjo Evropsko komisijo niso prepričali niti strokovni razlogi, ki so jih slovenski pridelovalci terana predložili z DNK zapisi trsnih cepljenk refoška, ki na Krasu dajo vino teran. Prav tako so uspeli zbrati dovolj računov in dobavnic, s katerimi so dokazovali, da so hrvaški vinogradniki kupovali trsne cepljenke refoška v Sloveniji.
"Hrvaški vinogradniki so s to potezo uničili refošk, ki ga pridelujejo, saj so vsega preimenovali v teran," je še dodal Lisjak.
Teran, ki ga pridelujejo na Krasu, je svojevrsten in zdravilen, ta zaščita pa pomeni, da "na Krasu ta produkt zadržijo na visoki kakovostni ravni", je poudaril sežanski župan Davorin Terčon. Boji pa se, da bo Slovenija morala tožiti Evropsko komisijo in jo tako prisiliti, da bo spoštovala svoj pravni red.
Predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Štok je poudaril, da se ne bojijo hrvaškega "terana", ker so kvalitetno precej nižje od slovenskega vina: "Izgubili pa bomo identiteto Krasa, od katere je odvisna tudi prihodnost naših otrok."
Pri boju za ohranitev zaščite terana pridelovalce, združene v civilni iniciativi, podpirajo tudi drugi slovenski vinogradniki ter strokovne institucije.
Prva naloga, ki jo je po izvolitvi izpostavil predsednik civilne iniciative Marjan Colja, bo organizacija sestanka s pristojnimi v Evropski komisiji v Bruslju in jim spet predstaviti svoje argumente glede zaščite terana.
Ob robu rednega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta se je za slovenske novinarje že v sredo odzval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je opozoril, da je teran slovensko vino z večstoletno tradicijo, je tudi del slovenske identitete in kot tak zasluženo od leta 2000 dalje na seznamu zaščitenih označb porekla EU.
To pomeni, da se v EU pod imenom teran ne sme pojaviti in prodajati nobeno drugo vino, ki ni pridelano na podlagi zahtev, ki veljajo za teran, torej vino, pridelano iz sorte refošk na slovenskem Krasu. Skorajšnja odločitev Evropske komisije, ki želi z delegiranim aktom Hrvaški odobriti izjemo pri uporabi imena teran za vino, pridelano iz sorte teran v hrvaški Istri, ga zato zelo negativno preseneča.
