"Teran je slovensko vino z večstoletno tradicijo, za katero vsi vedo, da se prideluje na kraški zemlji iz sorte refošk. Je tudi del slovenske identitete in kot tak zasluženo od leta 2000 dalje na seznamu zaščitenih označb porekla EU, kar pomeni, da se v EU pod imenom Teran ne sme pojaviti in prodajati nobeno drugo vino, ki ni pridelano na podlagi zahtev, ki veljajo za Teran. Torej vino, pridelano iz sorte refošk na slovenskem Krasu. Skorajšnja odločitev Komisije, ki želi z delegiranim aktom Hrvaški odobriti izjemo pri uporabi imena Teran za vino, pridelano iz sorte teran v hrvaški Istri, me zato zelo negativno preseneča," je v svojem odzivu ob robu rednega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta napisal evropski poslanec Franc Bogovič.
Po njegovem mnenju se komisija že ves čas omenjenega spora med obema državama obnaša pristransko. Že dve dejstvi, da Hrvaška do leta 2010, ko so slovenski vinarji kakovost pridelave terana in s tem njegovo prepoznavnost že okrepili, na svoji sortni listi sploh ni imela deklarirane sorte teran, in pa tudi ugotovitev, da Hrvaška v pristopnih pogajanjih za vstop v EU tudi ni nasprotovala slovenski zaščiteni označbi porekla vina Teran, bi morala biti dovolj močna argumenta na strani Slovenije, da je zgodba s Teranom zaključena, je prepričan Bogovič.
Komisija je le nekaj mesecev pred vstopom Hrvaške v EU in po zaključku pristopnih pogajanj od slednje prejela zahtevo za odobritev izjeme za uporabo imena Teran, s katero Slovenija ni bila seznanjena, po vstopu Hrvaške v EU pa pričakovala, da se bo zadeva rešila bilateralno. Takšno ravnanje Komisije je zato po mnenju Bogoviča izjemno problematično, kot je tudi problematična trenutna odobritev izjeme z delegiranim aktom, ki se običajno uporablja za določanje nebistvenih elementov evropske zakonodaje. Priznava, da komisija sicer ima zakonsko podlago za sprejetje delegiranega akta v takšnem primeru, a tovrstno pooblastilo mora biti uporabljeno v okviru pravil. Obseg zaščitene označbe porekla za vino in morebitne izjeme se namreč določajo v postopku podeljevanja zaščite oz. v postopku mednarodnih pogajanj, ko gre za pristop novih držav članic EU. V postopek morajo biti torej vključene vse države, ki jih podeljevanje zaščite zadeva, v konkretnem primeru bi to morala biti Slovenija, vendar se to ni zgodilo.
Prepričan je, da "v kolikor bi Komisija sprejela takšen delegirani akt in Hrvaški izven okvirov omenjenih postopkov enostransko podelila pravico do uporabe imena sorte vinske trte teran, ki je sinonim imenu slovenskega vina z zaščiteno označbo porekla, gre za izbris zaščitene označbe porekla in hkratno legalizacijo nezakonitega označevanja proizvodov ter kršitev pravnega reda EU. Ob že omenjenem dejstvu, da je teran na hrvaško sortno listo prišel šele leta 2010 in izsledki skupnih slovensko-hrvaških raziskav genskega zapisa sort trsov slovenskega refoška in hrvaškega »terana«, da gre za identično sorto, torej refošk, bi bila odločitev Komisije strel v koleno in še en razlog več za povečanje evroskepticizma v Sloveniji."
Dodaja še, da so slovenski evropski poslanci, člani politične skupine Evropske ljudske stranke, že pred skoraj dvema letoma v javnem pismu evropskemu komisarju za kmetijstvo in razvoj podeželja Philu Hoganu izrazili nasprotovanje hrvaškim načrtom glede Terana. Izrazili so nasprotovanje poizkusom hrvaške vlade, njenih ministrov in hrvaških evroposlancev, ki so predstavljali slovensko proizvodnjo Terana kot nezakonito, kakor tudi hrvaški prošnji po odobritvi izjeme za uporabo imena Teran. Izrazili so tudi prepričanje, da bi morala Evropska komisija slediti pravnemu redu EU na način, kot je to storila v primerih Italije, Portugalske in Madžarske in zaščiti njihovih vin Prosecca, Porta in Tokaja in tudi opozorili na nevaren precedens v pravnem redu EU, v kolikor do odobritve izjeme pri uporabi imena Teran tudi pride.
Z namenom koordiniranja aktivnosti v zvezi s to zadevo, je Bogovič ves čas v stiku tako s samimi pridelovalci terana, združenimi v Civilno iniciativo za spoštovanje zaščite imena Teran, kot tudi pristojnim slovenskim ministrstvom ter Stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri EU v Bruslju. Ker meni, da je treba delovati enotno, so septembra lani, ob obisku skupine evropskih poslancev v Sloveniji, skupaj z ministrom Dejanom Židanom in direktorjem družbe Vinakras Marjanom Coljo problematiko Terana predstavili tudi kolegom iz ostalih držav EU, ki so z našimi argumenti soglašali.
"Naredil bom vse, kar je v moji moči in pristojnostih, da se tovrsten delegirani akt, v kolikor bo do sprejetja prihodnji torek res prišlo, ne uveljavi. V primeru njegove morebitne uveljavitve pa podpiram uporabo vseh pravnih sredstev, ki jih ima na voljo Vlada Republike Slovenije za zaščito slovenskih interesov, tudi sprožitev postopka pred Sodiščem EU," je svoje sporočilo sklenil Bogovič.
