Magistra znanosti Bojana Muršič je zadnja v vrsti domačih politikov, ki so jo ujeli pri nečednih poslih, za katere ne želi prevzeti odgovornosti. Je sicer odstopila z mesta podpredsednice državnega zbora in zapustila mesto občinske svetnice v Rušah, poslanskega stolčka pa se oklepa. In to kar v dogovoru z njeno stranko SD. Ker je z občinskim denarjem kupovala flise, zoper njo poteka tudi predkazenski postopek.
"Obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev svetniške skupine SD Ruše zavajala javnost, medije in stranko SD, za kar se vsem iskreno opravičujem," je dejala Muršičeva.
Obžalovanja in opravičilo za dejanje in laganje zadoščata
Očitno pa za 341 evrov naročenih 30 jopic iz flisa, prvotna laž in kasnejše priznanje, niso dovolj velik greh, da bi za imel večje posledice za aktualno poslanko. Na njeni strani je stranka SD, vodja poslancev Matjaž Han je prepričan, da si je z javnim priznanjem, opravičilom in, če lahko rečemo, delnim odstopom (saj še vedno ostaja v centru političnega odločanja) oprala roke. Tudi šef vlade Miro Cerar, ki si je državniško pot gradil na temelju moralnih in etičnih načel, ki na bi veljali v slovenski družbi in politiki, je, v kolikor nismo kaj spregledali, modro tiho.
Je 340 evrov premalo etičen znesek?
Resda v primeru Muršičeve ne gre za visoke zneske, vendar pa se v pravilu na etične vrednote sklicujemo naslanjamo prav zato, ker ne 'dopuščajo' izjem. Kar bi bilo še posebej koristno v politiki, za katero vemo, kaj o njej pravi stari ljudski rek … Spomnimo se le Cerarjevih besed ob aferi z razvpitimi dodatki za pripravljenost univerzitetnih veljakov, katere 'oče' je Cerarjev minister Dušan Mramor. V zagovoru, zakaj ni sprejel Mramorjevega odstopa, je Cerar med drugim etično komponento njegovega ravnanja opazil že v tem, da je minister javno opravičil. Po Cerarjevo tudi vsaka etična napaka ni enako težka, pač pa jih je treba presojati v kontekstu različnih dejavnikov.
Petrovič odšel zaradi poslov pred mandatom
Sklepamo lahko, da v kontekstu vlade Mira Cerarja in njegove koalicijske partnerica SD, laž in prikrivanje Muršičeve očitno ne zahtevata bolj drastičnih ukrepov. Tudi druga ministrica, ki je bila stalno pripravljena, Maja Makovec Brenčič, jo je odnesla brez posledic. S čemer pa se ne more pohvaliti nekdanja ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, ki jo je odnesla afera z visokimi honorarji.
Nasprotno pa se je Cerar leta 2014 precej hitro poslovil od tedanjega gospodarskega ministra Jožefa Petroviča zaradi poslov, s katerimi so ga povezovali še v času pred nastopom ministrske funkcije.
Kratek čas je – kako ironično – izobraževalnemu resorju vladala Klavdija Markež (SMC), za katero pa se je kaj kmalu izkazalo, da je njena magistrska naloga plagiat. Odstopila je tudi kot poslanka.
Vilfan in Koren Gombočeva sta odšla ...
Zaradi povzročitve prometne nesreče je 2014 odstopil poslanec Peter Vilfan, ki se je na kasnejših predčasnih volitvah vrnil v parlament. Je pa leta 2012 iz hrama slovenske demokracije 'odletela' poslanka SDS Alenka Koren Gomboc, ki je imela težave z navajanjem resničnih dejstev in s pristnostjo dokumentov.
... pijani župan v službenem avtomobilu zasebna oseba
Zadnji odmevnejši primer, ko (lokalni) politik ne čuti odgovornost za svoja dejanja, je nočna prometna avantura kranjskega župana Boštjana Trilarja, ki se je za nameček trdil, da je v službenem vozilu pijan vozil kot Boštjan Trilar, ne kot župan … Ni potrebno poudariti, da Trilar še danes sedi na županskem stolčku.
Alkohol je odnesel tudi ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša, ki je tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju po dogodku in prisilnem treznjenju ponudil odstop. Sta pa prometni nesreči pod vplivom alkohola doživela tudi Zmago Jelinčič in Tone Anderlič.
Ko je težko sprejeti posledice dejanj
Seznam pa še zdaleč ni končan. Pa naštejmo nekaj imen: poslanec Ivan Vogrin je vztrajal na položaju po pogojni sodbi zaradi zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic med županskim mandatom; Ivan Simčič se je v nemilosti znašel zaradi nenavadnega srednješolskega spričevala, po pravnomočni sodbi je mandat vrnil Branko Marinič, ki je na izpit iz nemščine je poslal nekoga drugega, poslancu Borutu Ambrožiču se zaradi dokazanega plagiata magisterija ni zdelo vredno odstopiti, tudi Srečko Prijatelj se ni žele ločiti od svojega poslanskega mandata in je brez ostal šele, ko je bil v zaporu, Zoran Thaler je moral oditi, ker so ga pri nečednih poslih ujeli na tuji zemlji, Pavle Rupar je leta 2006 odstopil z mesta poslanca po aferi z ljubico in neprijavljenimi stanovanji, zaradi zlorabe položaja pa je pristal tudi v zaporu, medtem koAurelio Juri po svingerski aferi ni odstopil s poslanskega položaja.
Jerca Merzel, tedaj članica ZLSD, predhodnice SD, se je leto dni preden je zasedla poslanski stolček pretepla moževo ljubico in dobila pogojno kazen. Poslanec SNS in župan občine Trbovlje Bogdan Barovič se je leta 2003 zaradi dogodka, v katerega je bil vpleten njegov sin, zapletel v Hrastniku s policijo, poleti leta 2005 pa je s strankarskimi kolegi iz SNS s pištolami slikal v parlamentu. Sankcij zanje ni bilo. Težko roko je imel poslanec Branko Kelemina, ki se je leta 2004 v središču Ljubljane lotil uslužbencem garažne hiše.
Pestro je tudi na lokalni politični sceni: naj omenimo le koprskega župana Borisa Popoviča, ki je bil zaradi zlorabe položaja pri prodaji občinskih zemljišč nepravnomočno obsojen na tri leta zapora in dveletno prepoved opravljanja javne funkcije, in Alojza Kastelic, župana Trebnjega je bil zaradi zlorabe županskega položaja obsojen na sedem mesecev pogojne zaporne kazni, enako kazen pa si je prislužil tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler zaradi sporne zaposlitve Astrid Bah.
In seznamu bi lahko dopolnili s še kar nekaj imeni.