Kaj jesti po črevesni okužbi? Teh 5 vrst hrane pomaga pri okrevanju
Po črevesni okužbi so prebavila še nekaj časa občutljiva. Prava izbira hrane lahko pomaga umiriti prebavo in telesu olajša okrevanje.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po črevesni okužbi se prebavila pogosto ne umirijo takoj, ko izginejo najhujši simptomi. Črevesna sluznica je lahko še nekaj časa občutljiva, prebava počasnejša, običajna hrana pa lahko hitro sproži krče, napenjanje ali ponovno drisko. Zato je pomembno, da se k običajnemu jedilniku vračate postopoma.
Bruhanje in driska telo izčrpata, hkrati pa povzročita izgubo tekočine in elektrolitov. Če je bilo zaradi bakterijske ali parazitske okužbe potrebno zdravljenje z antibiotiki, se lahko spremeni tudi sestava črevesnega mikrobioma. V prvih dneh okrevanja zato ni pomembno le, koliko pojeste, ampak predvsem, kaj izberete.
1. Začnite z lahko prebavljivo hrano
Ko lahko ponovno normalno pijete in se driska umirja, so običajno najboljša izbira preprosta, blaga živila z malo maščob in vlaknin. Prebavila jih lažje predelajo, zato je manj možnosti, da bi ponovno izzvala slabost, krče ali tekoče blato.
Primerni so denimo beli riž, kuhan krompir, banana, jabolčna čežana, prepečenec, toast, slani krekerji, pšenični zdrob, kuhana jajca ter kuhana ali pečena perutnina in ribe.
Takšna prehrana naj bo predvsem prehodna. Dolgotrajno uživanje zgolj riža, banan in prepečenca telesu ne zagotavlja dovolj beljakovin, vitaminov in drugih pomembnih hranil.
2. Fermentirana živila lahko pomagajo črevesnemu mikrobiomu
Po okužbi, zlasti če ste jemali antibiotike, je lahko ravnovesje mikroorganizmov v črevesju spremenjeno. Ko osnovno hrano že dobro prenašate, lahko na jedilnik postopoma dodate fermentirana živila.
Mednje sodijo jogurt z živimi kulturami, kefir, kislo zelje, kimči, miso in tempeh. Fermentirana živila vsebujejo mikroorganizme oziroma njihove presnovne produkte, ki so lahko del prehrane, prijazne do črevesnega mikrobioma.
Kljub temu ni treba pretiravati. Po obdobju driske je prebavni sistem lahko občutljiv, zato začnite z manjšimi količinami in spremljajte, kako se odzivate.
3. Sadje in zelenjavo sprva raje skuhajte
Sadje in zelenjava telesu zagotavljata vitamine, minerale, rastlinske spojine in antioksidante, ki jih potrebuje tudi med okrevanjem. Toda velik krožnik surove zelenjave takoj po črevesni okužbi ni nujno najboljša zamisel.
Kuhanje, dušenje ali pečenje živila zmehča in lahko olajša prebavo. Dobra začetna izbira so kuhano korenje, buče, sladki krompir ter olupljena jabolka, breskve ali drugo mehko sadje.
Ko težave izzvenevajo, lahko postopoma povečujete tudi količino svežega sadja in zelenjave.
4. Vlaknine uvajajte postopoma
Za dolgoročno zdravje črevesja je pomembna raznolika prehrana, bogata z rastlinskimi živili. Različne vrste vlaknin namreč služijo kot hrana številnim koristnim bakterijam v črevesju.
Vendar takoj po okužbi več vlaknin ni nujno bolje. Polnozrnata žita, stročnice, semena ter večje količine surove zelenjave lahko začasno povečajo napenjanje, krče in pogostost odvajanja.
Začnite z manjšimi porcijami in jih povečujte glede na počutje. Sčasoma se je smiselno vrniti k raznoliki prehrani, ki vključuje sadje, zelenjavo, polnozrnata žita, stročnice, oreščke in semena.
5. Ne pozabite na beljakovine in zdrave maščobe
Med boleznijo človek pogosto poje bistveno manj kot običajno, zato telo za obnovo potrebuje tudi dovolj energije in beljakovin.
Ko jih že dobro prenašate, vključite kuhano ali pečeno perutnino, ribe, jajca, tofu ali tempeh. Med vire kakovostnih maščob sodijo olivno olje, avokado ter manjše količine masla iz oreščkov ali semen.
Nekatera živila lahko še nekaj časa povzročajo težave
Po črevesni okužbi se lahko začasno pojavi tudi slabša toleranca na laktozo. Če po mleku opazite napenjanje, krče ali drisko, ga za nekaj časa omejite in pozneje ponovno poskusite z manjšo količino. Fermentirani mlečni izdelki, kot je jogurt, so lahko pri nekaterih lažje prebavljivi.
Previdnost je smiselna tudi pri zelo začinjeni, mastni in ocvrti hrani. Težave lahko povzročijo še večje količine kave, energijske pijače, alkohol ter izdelki z nekaterimi sladili, denimo sorbitolom ali ksilitolom, ki lahko pri občutljivejših ljudeh povečajo drisko.
Najpomembnejša je še vedno tekočina
Hrana je pomembna, vendar je med drisko prva skrb preprečevanje dehidracije. Tekočino je najbolje nadomeščati pogosto in v manjših količinah. Pri močnejši ali dolgotrajnejši driski so lahko koristne tudi ustrezne oralne rehidracijske raztopine, ki poleg vode vsebujejo elektrolite in glukozo v primernem razmerju.
K običajnemu jedilniku se lahko večina ljudi začne vračati takoj, ko se počutje izboljšuje in hrano dobro prenašajo. Ni določenega števila dni, ki bi veljalo za vse. Če določeno živilo ponovno povzroči krče ali tekoče blato, zmanjšajte količino in ga poskusite znova nekoliko pozneje.
Če driska vztraja, se ponovno pojavi po izboljšanju, opazite kri v blatu, znake dehidracije, visoko vročino ali nenamerno izgubljate telesno težo, pa je potreben posvet z zdravnikom.
