Ta znak na otrokovi glavi lahko razkrije resno bolezen že pred rojstvom
Mikrocefalijo lahko zdravniki včasih opazijo že med nosečnostjo. Majhen obseg glave je lahko znak, da se otrokovi možgani niso razvijali pričakovano.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mikrocefalija je redko stanje, pri katerem je otrokova glava bistveno manjša od pričakovane glede na njegovo starost in spol. Majhen obseg glave sam po sebi ni bolezen, temveč klinični znak. Pojavi se lahko, kadar se možgani med nosečnostjo niso pravilno razvili ali pa je bila njihova rast pozneje motena.
Pri nekaterih otrocih mikrocefalija ne povzroči večjih razvojnih težav, pri drugih pa je lahko povezana z resnejšimi posledicami. Veliko je odvisno od njenega vzroka in izraženosti.
Kako zdravniki ugotovijo, da je otrokova glava premajhna?
Po rojstvu je eden najpreprostejših in najpomembnejših pregledov merjenje obsega otrokove glave. Izmerjeno vrednost zdravniki primerjajo s standardnimi vrednostmi glede na otrokovo starost in spol. Pri mikrocefaliji je obseg glave pomembno manjši od povprečja. Pomembno pa je tudi spremljanje skozi čas, saj se pri nekaterih otrocih stanje pokaže šele pozneje.
Zdravniki lahko izmerijo tudi obseg glave staršev. Manjši obseg glave je namreč lahko družinska značilnost in v takšnih primerih ni nujno povezan z motnjami v razvoju.
Mikrocefalijo lahko včasih opazijo že pred rojstvom
Sum na mikrocefalijo se lahko pojavi že med nosečnostjo pri ultrazvočnem pregledu ploda. Zanesljivejša ocena je pogosto mogoča šele v tretjem trimesečju, ko je mogoče bolje oceniti rast otrokove glave.
Po rojstvu se obseg glave spremlja na rednih pediatričnih pregledih. Če meritve pokažejo mikrocefalijo, je naslednji pomemben korak ugotoviti, zakaj je nastala. Zdravnika bodo zato med drugim zanimali potek nosečnosti, morebitne bolezni in okužbe matere ter družinska anamneza.
Zakaj se mikrocefalija pojavi?
Vzroki so zelo različni. Mikrocefalija je lahko povezana z genetskimi ali kromosomskimi spremembami, med drugim se lahko pojavlja pri nekaterih otrocih z Downovim sindromom.
Na razvoj možganov ploda lahko vplivajo tudi nekatere okužbe med nosečnostjo, med njimi okužbe s citomegalovirusom, virusom rdečk in virusom Zika.
Med možnimi dejavniki so še izpostavljenost alkoholu, drogam ali nekaterim toksinom med nosečnostjo, huda podhranjenost matere ter zapleti, zaradi katerih je oskrba otrokovih možganov s kisikom zmanjšana.
Nekateri otroci se razvijajo skoraj povsem običajno
Mikrocefalija nima pri vseh otrocih enakih posledic. Nekateri se lahko razvijajo skoraj običajno, pri drugih pa se pojavijo razvojne in nevrološke težave. Med možnimi zapleti so:
- zaostanek pri razvoju govora in motoričnih sposobnosti,
- intelektualne težave,
- težave s koordinacijo in epileptični napadi.
- hiperaktivnost,
- težave pri hranjenju ter
- motnje sluha ali vida.
Prav zato majhen obseg glave sam po sebi še ne pove, kakšen bo otrokov nadaljnji razvoj. Prognoza je odvisna predvsem od vzroka mikrocefalije in stopnje prizadetosti možganov.
Kaj sledi, če zdravniki odkrijejo mikrocefalijo?
Ko je mikrocefalija potrjena, poskušajo zdravniki ugotoviti njen vzrok in oceniti razvoj možganov. Ena od pomembnih preiskav je magnetna resonanca (MRI), ki omogoča podroben prikaz možganskih struktur ter lahko pokaže morebitne razvojne nepravilnosti ali poškodbe.
V določenih primerih lahko opravijo tudi CT, krvne preiskave za ugotavljanje nekaterih prirojenih okužb ter genetske preiskave.
Zdravila, ki bi mikrocefalijo odpravilo, ni. Obravnava je zato prilagojena težavam posameznega otroka. Pomembno vlogo imajo zgodnje razvojne obravnave, med drugim fizioterapija, delovna terapija in logopedska obravnava, s katerimi otroku pomagajo čim bolje razviti njegove sposobnosti.
