Premier Norveške: Po 41 medaljah si zaslužimo olimpijske igre doma
Norveški športni voditelji so jasni: olimpijske igre želijo vrniti na domača tla. Zdaj je zeleno luč za morebitno kandidaturo nakazal tudi premier Jonas Gahr Støre.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Vlada je odprta za to, da bi Norveška v prihodnje kandidirala za organizacijo olimpijskih iger, je Jonas Gahr Støre zapisal na Facebooku, nekaj dni po tem, ko je podobno namignil v pogovoru za NTB.
Ob tem poudarja, da mora pobudo voditi šport: » Šport mora biti v ospredju morebitne nove norveške kandidature. S kulturno ministrico sva pripravljena sesti za mizo s predstavniki športa. V prihodnjih letih so gostiteljice že določene, prve proste igre pa bodo šele proti koncu 30. let. To pomeni, da je dovolj časa, da morebitni projekt načrtujemo po svoje.«
Preberite tudi:
Rekordno OI in nov zagon
Po izjemnih zimskih olimpijskih igrah z 41 norveškimi medaljami in novim rekordom meni predsednica norveškega olimpijskega komiteja Zaineb Al-Samarai, da je čas za razpravo o novi kandidaturi.
»To smo že naredili – na svoj način. In to lahko storimo znova,« je povedala za NRK.
Prepričana je, da bi domače igre dodatno razvile šport – ne le tekmovalno, temveč tudi organizacijsko in prostovoljsko infrastrukturo.
Z njo se strinja tudi vodja vrhunskega športa pri Olympiatoppen, Tore Øvrebø: » Zdaj delujemo skoraj vikinško – odhajamo v tujino, osvajamo kovine in jih nosimo domov. Morda je čas, da svetu ponudimo tudi praznik,« je dejal in spomnil, da Norveška že četrte zaporedne igre vodi v razpredelnici medalj.
Navdih v Italiji
Tako Al-Samarai kot Øvrebø poudarjata, da je Italija pokazala, kako je mogoče igre organizirati z uporabo obstoječih objektov in z močnim poudarkom na trajnosti. »Imamo skoraj vse, kar potrebujemo,« pravi Øvrebø.
Tudi večina norveških zimskih panožnih zvez podpira idejo, predvsem zaradi večjega poudarka na trajnosti in ponovni uporabi infrastrukture. Predsednik norveške hokejske zveze Tage Pettersen meni, da bi moral šport resno preučiti možnost »ponovno uporabljenih« iger. Podporo izražajo tudi smučarska, biatlonska in drsalna zveza.
» Možnosti so veliko večje, če razmišljamo trajnostno,« pravi predsednica smučarske zveze Tove Moe Dyrhaug. Podobno meni predsednik drsalne zveze Nils Einar Aas, ki ga navdihuje italijanski model razpršenih prizorišč.
Jasno sporočilo iz MOK
Predsednica Mednarodnega olimpijskega komiteja Kirsty Coventry je ob vprašanju NRK dejala: »Morda bomo morali imeti olimpijske igre na Norveškem, ker osvajate toliko zlatih medalj. Očitno imate objekte, od katerih bi lahko koristila celotna olimpijska družina.« A športni komentator Jan Petter Saltvedt opozarja, da pot ni samoumevna. Ovire ostajajo: državna garancija, morebitna skepsa MOK in vprašanje lokacije.
Zimske OI 2030 bodo v Franciji, 2034 v ZDA. Saltvedt meni, da je Švica favorit za 2038, kar pomeni, da bi Norveška realno lahko prišla na vrsto šele 2046.
Kje bi bile igre?
Pretekle kandidature so padle tudi zaradi nesoglasij o lokaciji – razpravljalo se je o Oslu, Tromsøju in drugih regijah. Župan Tromsøja Gunnar Wilhelmsen meni, da bi morale biti igre na severu – celo v sodelovanju s Švedsko in Finsko. V Trondheimu razmišljajo o povezavi z Årejem in Östersundom. V Oslu poudarjajo, da Norveška ne more le osvajati medalj, temveč mora občasno prevzeti tudi odgovornost gostiteljice. V Lillehammerju, kjer je leta 1994 olimpijski ogenj prižgal kronski princ Haakon, pa poudarjajo, da morajo biti igre finančno vzdržne.
Norveška tako stoji na razpotju: medalje že ima. Zdaj se mora odločiti, ali bo svetu znova ponudila olimpijski praznik na domačih tleh.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
