Marco Balich: Režiser rekordnih 16 olimpijskih in paraolimpijskih ceremonij
Že jutri zvečer se bodo oči sveta uprle v Italijo, kjer se s slavnostno otvoritvijo začenjajo zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Spektakel, ki bo prvič v zgodovini potekal na dveh ločenih prizoriščih hkrati, nosi podpis človeka, ki mu z razlogom pravijo mojster velikih sanj – Marco Balich.
Preberite tudi:
Balich danes velja za enega najpomembnejših režiserjev svetovnih slovesnosti. Na svojem ustvarjalnem seznamu ima rekordnih 16 olimpijskih in paraolimpijskih ceremonij, odprtje iger Milano Cortina 2026 pa bo še ena prelomnica v njegovi karieri. A njegova pot se ni začela z olimpijskim ognjem, temveč z glasbo, improvizacijo in pogumom, da si je drznil sanjati na veliko. Njegov moto ostaja nespremenjen: »Ustvarjanje sanj je resno delo – zato sanjajte pogumno, lepo in veliko.«
Benečan s hrvaškimi koreninami
»Rodil sem se in odraščal v Benetkah, potopljen v edinstveno vzdušje, ki ga je oblikoval Bienale,« pripoveduje Balich. Filmski festival, umetniške razstave in kulturne pobude so ga vedno privlačile bolj kot nočno življenje. Čeprav je začel študirati pravo, se je – tudi kot tih upor proti očetu odvetniku – odločil za drugačno pot. Danes mu pogosto pravijo oblikovalec čustev.
Rodil se je leta 1962 v družini, kjer sta se prepletala razum in domišljija. Oče mu je privzgojil občutek za prostor, konstrukcijo in red, mati pa občutljivost za zgodbe, ljudi in simboliko. »Že kot otrok sem razumel, da prostori govorijo. In da imajo dogodki dušo – ali pa je nimajo.«
Njegov priimek izhaja iz obmejnega prostora Istre in Dalmacije, kjer se kulture niso nikoli izključevale, temveč povezovale. »Prihajam iz sveta meja – zato me zanima povezovanje, ne delitev,« pravi.
Od koncertov do mitov
Kariero je začel v svetu glasbe in velikih koncertov. Eden ključnih trenutkov je bil koncert skupine Pink Floyd leta 1989 v Benetkah – dogodek, ki je postal mit. Tristo tisoč ljudi v živo, več kot deset tisoč čolnov na vodi in več kot sto milijonov gledalcev po svetu.
Takrat je spoznal, da želi z enim samim dogodkom doseči čustva milijonov. Sodelovanje z U2 ga je naučilo, da koncert ni le glasba, temveč ritual skupnosti. Glasba mu je dala občutek za ritem, dramaturgijo in pomen tišine – elemente, ki jih je kasneje mojstrsko prenesel v državne in športne slovesnosti.
Preboj in lastna vizija
V devetdesetih letih je ustanovil Balich Worldwide Shows. Njegov pristop je bil jasen: manj bleščanja, več pomena. »Spektakel brez smisla je samo hrup.«
Prelomnica so bile olimpijske igre v Torinu 2006, sledili so Soči 2014, Rio 2016 in Pjongčang 2018. Vsakič je vztrajal pri istem načelu: slovesnost mora povedati zgodbo države, ne pa jo oglaševati.
Milano Cortina 2026 razume kot priložnost za vrnitev k človeškosti, naravi in skupnosti. »Olimpijske igre niso o popolnosti. So o upanju.«
Preberite tudi:
Oče štirih otrok
Je oče štirih otrok, med njimi dvojčkov, ki jih opisuje kot svojo največjo življenjsko šolo. Ločitev ga je ustavila in prisilila v razmislek o ravnotežju. »Dolgo sem ustvarjal trenutke za milijone ljudi, doma pa včasih zamudil tišino. To je bila moja največja lekcija.«
Danes živi med Milanom in svetom, zvest prepričanju, da mora vsaka velika zgodba ostati človeška. »Ceremonija je kot življenje – kratka, neponovljiva in lepa prav zato, ker mine.«
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
