Ester Ledecka: "Kot deklica sem se igrala z dedkovo olimpijsko medaljo."
Trikratna olimpijska prvakinja Ester Ledecka ima za zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini d’Ampezzo visoke cilje.
Dvojnega podviga, kakršnega je dosegla v Pjongčangu 2018 – zlato v alpski smučarski disciplini smuk in v deskanju na snegu (paralelni veleslalom) – pa tokrat ne bo mogla ponoviti.
»Borila sem se, kolikor sem lahko. Odločitev je bila sprejeta – programa ne bodo spreminjali,« je dejala Čehinja.
Preberite tudi:
8. februar: smuk in paralelni veleslalom
V ekskluzivnem pogovoru za Eurosport je priznala, da se mora s tem sprijazniti. 8. februarja bosta namreč hkrati na sporedu ženski smuk v Cortini in paralelni veleslalom v Livignu, ki je oddaljen skoraj 230 kilometrov. Na obeh tekmah zato 30-letnica ne bo mogla nastopiti, čeprav je bila za obe že zgodaj kvalificirana.
Sanjam se vendarle še ne odpoveduje povsem – upa na pomoč vremena. »Če bo slabo vreme in bodo morali smuk prestaviti, bi se mi morda odprla možnost. Deskanje je mogoče izpeljati v skoraj vseh razmerah. Obstaja vsaj majhna priložnost,« ostaja optimistična.
Če bodo vremenske napovedi ugodne, bo njen fokus sprva povsem na deskanju na snegu, je napovedala. Šele nato se bo preselila v Cortino, kjer jo 12. februarja čaka še superveleslalom. Za optimalno pripravo bi si želela opraviti vsaj en smukaški trening.
»To je bil čaroben trenutek«
Uspeh iz leta 2018 bi danes, kot pravi, doživela drugače. »Bil je čaroben trenutek. Verjamem pa, da me v prihodnosti čaka še veliko takšnih,« je povedala. Veseli jo tudi, da je na igrah v Pekingu 2022 dokazala, da še vedno sodi v sam svetovni vrh v obeh športih.
Takrat je ponovila olimpijski naslov v deskanju na snegu, v alpskem smučanju pa je bila zelo blizu novemu odličju – četrta v alpski kombinaciji in peta v superveleslalomu. Pred dvema tednoma je v Trbižu v svetovnem pokalu prvič po dvanajstih mesecih znova stopila na oder za zmagovalke v superveleslalomu, potem ko je lani na svetovnem prvenstvu osvojila bron v smuku. Forma se je dvignila ob pravem času.
Svojih natančnih olimpijskih ciljev ne želi razkriti. »Če rečeš, da želiš zmagati v vsem, zveniš ošabno. Če potem ne uspe, so vsi razočarani. Cilje raje zadržim zase. Upam pa na nekaj presenečenj.«
Olimpijske sanje že od otroštva
Do začetka iger lahko še napreduje v tehničnih podrobnostih. »V resnici je preprosto: želim biti bistveno hitrejša. Na tem delamo. Hitrost s treningov moram prenesti na tekme.«
V velik olimpijski uspeh je verjela že kot deklica. »Ko sem bila stara pet let, sem mami rekla, da bom domov prinesla zlati medalji v deskanju in smučanju,« se spominja. »Vedno sem imela podporo družine – z njo je veliko lažje slediti velikim ciljem.«
Olimpijske igre imajo v njeni družini posebno mesto. »Dedek je bil hokejist in ima olimpijsko medaljo. Imel jo je doma in kot majhna deklica sem se z njo igrala. Vedno sem jo hotela videti,« je še dodala vnukinja Jana Klapača, ki ima doma srebrno in bronasto olimpijsko medaljo. Čez nekaj tednov bi lahko Ester družinski zbirki dodala novo.
