V kompostu za vrtove mikroplastika? Podatek, ki ga podjetja ne razkrivajo
Plastične vrečke med biološkimi odpadki v Celju in na Ptuju povzročajo do 30 odstotkov neuporabnega materiala. Meritve mikroplastike izvajajo, a jih ne razkrivajo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mnoga gospodinjstva prisegajo na doma pridelan paradižnik, ta ni le bolj okusen, naj bi bil tudi bolj zdrav. A vsak vrtičkar ve, da je izjemno težko pridelati dovolj komposta za lastne potrebe, zato ga mnogi dokupijo na lokalni deponiji, kjer ga z industrijskimi procesi predelujejo iz zbranih bioloških odpadkov.
Da nekaj na njem smrdi je očitno takoj, ko z njim pridemo v stik, saj ima vonj po smeteh. Kakšna pa je vsebnost mikroplastike, ki je s prostim očesom sploh ne moremo opaziti? Podjetja za predelavo odpadkov niso pokazala navdušenja za razkritje tega podatka, zakon jih k meritvi sploh ne zavezuje.
Problematična je že vhodna surovina, saj občani biološke odpadke odmetavajo v plastičnih vrečkah
V družbi Simbio iz Celja ugotavljajo, da delež nečistoč v bioloških odpadkih iz gospodinjstev presega 15 odstotkov. Največjo težavo predstavlja plastika, ki lahko kemijsko onesnaži proces kompostiranja, zaradi česar namesto naravnega gnojila nastane odpadek, ki ga ni mogoče varno uporabiti. Onesnažen kompost namreč ni več uporaben za tla, kar podaljšuje postopke in povečuje stroške predelave.
V zadnji fazi separacije komposta uporabljajo zračni izločevalec vrečk, s katerim jih skušajo izločiti čim več, ter sito perforacije 15 milimetrov in na koncu še dodatno sejanje komposta s perforacijo 10 milimetrov.
Meritve nečistoč izvaja neodvisen akreditiran laboratorij, trenutno pa v povprečju dosegajo 4,5 grama nečistoč na kilogram komposta. V podjetju poudarjajo, da "je vsebnost plastičnih vrečk občutno prevelika" in da bo treba več narediti za osveščanje uporabnikov glede odmeta plastičnih vrečk v biološke odpadke.
Tudi na Ptuju se soočajo s povečano prisotnostjo plastičnih vrečk in drugih neprimernih primesi, ki ne sodijo v rjave zabojnike. Javne službe Ptuj celotno količino bioloških odpadkov po predelavi mehansko presejejo, pri čemer zaradi neustreznega ločevanja ostane od 25 do 30 odstotkov neuporabnega materiala. Masna koncentracija trdnih delcev stekla, plastike in kovin sicer znaša 0,49 odstotka mase suhe snovi, kar ostaja znotraj dovoljenih mej.
Na Ptuju bodo pravilnost odlaganja bioloških odpadkov pregledali inšpektorji
Iz ptujskega podjetja so sporočili, da "nepravilno ločevanje neposredno vpliva na kakovost komposta", zato bodo nadzor nad pravilnim ravnanjem v prihodnje izvajali v sodelovanju z inšpekcijskimi službami. Občane ponovno pozivajo, naj v rjave zabojnike odlagajo izključno biološko razgradljive odpadke brez plastičnih folij.
Dolgoročne rešitve po mnenju obeh podjetij zahtevajo sistemske ukrepe in odgovorno ravnanje uporabnikov na izvoru. Za kuhinjske odpadke strokovnjaki priporočajo uporabo kakovostnih kompostabilnih vrečk, saj te ne motijo procesa predelave in ne povzročajo nastajanja neuporabnih ostankov. Zeleni rez se ne sme oddajati v klasični plastiki, saj to neposredno zmanjšuje kakovost končnega produkta.
V ljubljanski družbi Voka Snaga na vprašanje niso odgovorili, nobena družba pa ni odgovorila na vprašanje kakšni so rezultati meritev prisotnosti mikroplastike manjše od 5 milimetrov.
Veljavna uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz leta 2013 določa pogoje za uporabo komposta v kmetijstvu, vendar se omejitve nanašajo le na vidne nečistoče. Predpis ne določa mejnih vrednosti za mikroplastiko, ki vključuje delce pod petimi milimetri, zato se meritve s spektroskopskimi metodami ne izvajajo kot del rednih zakonskih obveznosti.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
