Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ensemble Dissonance je v dobrih desetih letih delovanja postal sinonim za vrhunsko komorno in orkestralno ustvarjanje, ki je tesno prepleteno z Ljubljana Festivalom. To sodelovanje se je v preteklih letih potrdilo kot izjemno uspešno. Pogovarjali smo se s Klemnom Hvalo, umetniškim vodjo ansambla, o tem, kaj je Ensemble Dissonance pripravil za letošnjo 74. edicijo Ljubljana Festivala.
 

Kaj je Ensemble Dissonance in kaj je tisto, kar Ensemble Dissonance in Ljubljana Festival najbolj povezuje?
 
Zagotovo bi v prvi vrsti izpostavil visoko stopnjo medsebojnega zaupanja, ki temelji na doslednem medsebojnem spoštovanju poslanstev obeh organizacij. Ensemble Dissonance je v Ljubljana Festivalu prepoznal močnega in zanesljivega partnerja, povsem očitno pa je, da je ta prepoznava obojestranska. Zato se je Ensemble Dissonance zlasti v zadnjih letih uveljavil kot rezidenčni komorni ansambel Ljubljana Festivala. Redno nastopa na obeh njegovih edicijah, na poletnem in zimskem festivalu, ter na Slovenskih glasbenih dnevih, ki prav tako potekajo v organizaciji Ljubljana Festivala. Ensemble Dissonance definirajo odlični koncerti komorne glasbe, sodelovanje z vrhunskimi domačimi in tujimi umetniki, naročanje in izvajanje novih glasbenih del, vključevanje mladih ustvarjalcev in poustvarjalcev, promocija bogate glasbene dediščine Ljubljane ter nenehna hoja po robu. Vse to se odraža tudi v programih koncertov, ki jih Ensemble Dissonance vsako leto izvaja v okviru programov festivala.

 
Na letošnjem 74. Ljubljana Festivalu boste izvedli kar štiri koncerte. Obetajo se intimni dogodki v Križevniški cerkvi ter koncerti v Unionski dvorani in Slovenski filharmoniji. Kako ste izbrali tako raznolik nabor programa?
 
Ponovno se moram vrniti k poslanstvu Ensemble Dissonance. Izvajamo tako klasična, uveljavljena komorna glasbena dela kot tudi sodobno glasbo in skladbe, ki nastajajo po naročilu ansambla. Sodelujemo z vrhunskimi glasbenimi umetniki, ki so pravzaprav državljani sveta, pa tudi z mladimi glasbenimi ustvarjalci. Na odrih Ljubljana Festivala gostimo letos dva izjemna violinista, ki imata na svojih koncertih z Ensemble Dissonance tudi funkcijo vodje ansambla. Na koncertu 27. julija v Unionski dvorani bo naš gost violinist Vadim Repin, 18. avgusta v Slovenski filharmoniji pa Sergej Krilov. Repin je nekdanji čudežni deček. Pri 11 letih je zmagal na mednarodnem tekmovanju Henryk Wienawski in kot najstnik že nastopal na največjih svetovnih odrih s prominentnimi orkestri in dirigenti. Pri 15 letih je debitiral v Carnegie Hallu v New Yorku, pri sedemnajstih pa je zmagal na tekmovanju kraljice Elizabete. Mislim, da je še danes najmlajši zmagovalec v zgodovini tega prestižnega tekmovanja. Z Vadimom bomo izvedli skladbe Antona Arenskega, Petra Iljiča Čajkovskega in Mauricea Ravela, v drugem delu koncerta pa se nam bo pri izvedbi koncerta Ernesta Chaussona pridružil Peter Laul, izjemni pianist, ki redno izvaja celoten opus Beethovnovih in Skrjabinovih klavirskih sonat. 

Jure Klobčar

To bo očitno res impresiven uvodni dogodek vašega ciklusa na letošnjem Ljubljana Festivalu. Katere koncerte pa pripravljate v nadaljevanju?

 
Ensemble Dissonance bo 29. julija nastopil v Križevniški cerkvi. Koncert bo posvečen 50-letnici profesionalne kariere slovenske flavtistke Jurke Zoroje, ki je prvič nastopila s profesionalnim orkestrom v zgodnjih najstniških letih. Njena gosta bosta violinist Vasilij Melnikov, redni profesor violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani, s katerim Jurka redno sodeluje v baročnem triu, in mladi, nadobudni violončelist Bernardo Brizani. Poleg klasičnega repertoarja bomo izvedli tudi novo delo slovenskega skladatelja Janija Goloba Valovanja za flavto in godalni ansambel ter priredbe skladb, v katerih kombiniramo klasične bisere s priredbami francoskih avtorjev in filmsko glasbo. Po krajšem premoru bo Ensemble Dissonance pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica 11. avgusta v Križevniški cerkvi izvedel koncert Mahler v Ljubljani, na katerem bomo predstavili najzgodnejši simfonični opus Gustava Mahlerja, njegovo Prvo simfonijo, ter Vandrovčeve pesmi, ki se tematsko navezujejo na glasbeno sporočilo Prve simfonije. Koncert bomo uvedli s skladbo Blumine, ki je bila prvotno del Prve simfonije, pozneje pa jo je Gustav Mahler iz simfonije izločil, zato se danes pogosto izvaja samostojno. Vandrovčeve pesmi bo zapel izjemen baritonist, član Frankfurtske opere Domen Križaj. K sodelovanju na tem koncertu smo povabili številne glasbenike, ki uspešno živijo in delujejo v tujini in bodo nastopili kot del ansambla. Prihajajo iz Berlinske filharmonije, Berlinskih simfonikov, Dresdenske filharmonije in drugih uglednih orkestrov v tujini. S koncertom Mahler v Ljubljani ansambel že vrsto let obuja spomin na Mahlerjevo glasbo in njegovo neprecenljivo vlogo v slovenskem glasbenem prostoru. Kot enaindvajsetletnik je namreč začel svojo izjemno dirigentsko pot prav v Ljubljani in jo pozneje nadaljeval v Kasslu, Pragi, na Dunaju in v New Yorku. Dirigiral je v Deželnem gledališču, kjer danes stoji Slovenska filharmonija, in nastopal kot pianist na koncertih Filharmonične družbe. Stanoval je v Krisperjevi hiši nasproti Magistrata ter med vajami hodil na malico v bližnjo Rožo. Res smo lahko veseli in ponosni! Ljubljana, ki je bila v tistem času majhno provincialno mesto, se je na glasbenem področju hitro razvijala, tako da Gustav Mahler ni edini, ki je svojo glasbeno pot začel v Ljubljani. Naj tu omenim vsaj Vaclava Talicha, prvega dirigenta Slovenske filharmonije, ki se je pozneje uveljavil kot dirigent Češke filharmonije in ta orkester popeljal do svetovne slave, ter Fritza Reinerja, njegovega naslednika, pozneje dolgoletnega dirigenta Čikaške filharmonije. 

Res smo lahko veseli in ponosni, da so tako velika glasbena imena bogatila glasbeno življenje našega mesta. Omenili ste še sodelovanje z violinistom Sergejem Krilovom. Kaj ponujate občinstvu na tem koncertu?

Na koncertu 18. avgusta v Slovenski filharmoniji bo z ansamblom nastopil violinist Sergej Krilov, ki slovi kot izjemen interpret klasičnih in sodobnih glasbenih del. Na koncertu Brezčasni Bach bomo povezali glasbo Johanna Sebastiana Bacha z glasbo Alfreda Schnittkeja, ki se s strukturo concerta grossa navezuje na baročno glasbo, in z Esoconcertom Ezia Bossa, ki se neposredno napaja iz Bachove glasbe. Krilov, dolgoletni glasbeni vodja Litovskega komornega orkestra, ima bogate izkušnje kot solist in vodja ansambla ter bo v tej vlogi nastopil tudi z Ensemble Dissonance.

Morda za zaključek še pogled naprej. Kaj pripravljate po zaključku letošnjega festivala?

Septembra načrtujemo koncert in snemanje novega albuma z violinistko Lano Trotovšek z Bachovimi violinskimi koncerti, s skladateljico Petro Strahovnik pa izvedbo performansa in koncerta v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Do konca tega leta bo Ensemble Dissonance gostoval v Celju, v Novi Gorici, na Bienalu Koper, v Postojni in drugod doma ter v tujini.

Jure Klobčar