Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Rok Zavrtanik je direktor založbe Sanje, urednik, samostojni ustvarjalec, pesnik, esejist in še marsikaj. Med drugim je tudi urednik izjemno zanimive zbirke Protestne pesmi sveta (pesmi upora in upanja), ki je pred kratkim izšla pri njegovi založbi. 

Kako je prišlo do ideje za to zbirko?

K razmišljanju o zbirki me je pred dvema desetletjema vzpodbudila prijateljica in vzornica Kristina Brenk. Njej je knjiga tudi posvečena.

Kako pa ste se lotili izbora? 

Ravno to je bil najtežji izziv. Iz več razlogov. Eden med njimi je ta, da je na svetu prek 7.000 jezikov, Google jih zdaj (2026) priznava vsega okrog 250. Združeni narodi priznavajo 193 držav: torej je večina teh kultur manjšinskih, le redkim so priznane manjšinske pravice. Večina jih je brez vsake »monetarne« moči. Zato imajo le redke govorice knjige v svojem jeziku. Toda vsaka izmed teh kultur ima svoje pesmi, pravljice, legende. Če bi torej od vsake jezikovne kulture objavili le eno pesem, in bi vsaka pesem obsegala le eno strani, bi knjige obsegala kar 7500 strani! Kako se znajti v tem brezmejnem oceanu?

Osebni arhiv

In, kako ste se znašli?

Težil sem k temu, da zajemamo iz svetovne dediščine poezije – mimo pričakovanih stereotipov, brez zahodnih, akademskih ali mainstream očal. Poskus odpreti pogled v resničnost, ki je današnjemu človeku skoraj nevidna, a vendarle obstaja.

Kaj bomo našli v tej knjigi?

Knjiga obsega vsega 240 strani, dotakne pa se izročil Avstralije, Amerike, Azije, Afrike, Evrope, Rusije, Kitajske, Indije, posebej pa se dotakne Slovenije, stare Perzije …in seveda današnje Palestine, skozi katere bolečino se zrcali bolečina vseh nas.

V knjigi pa so tudi QR kode. Kako to?

Veliko pesmi vključenih v izbor se je izvorno prepevalo, zato smo nekaterim pesmim dodali QR kode, prek katerih lahko bralci dostopajo do zvočnih posnetkov na naši platformi sanje.tv.

Kako ste sploh našli pesmi iz drugih koncev sveta?

Tu je seveda internet v precejšnjo pomoč. Pa tudi »umetna inteligenca« – predvsem »kitajski« DeepSeek, ki je trenutno najnaprednejši jezikovni model na svetu. Precej je k izboru prispeval tudi Jani Kovačič, bržčas največji slovenski protestni (kant)avtor. Pa tudi mlajši sodelavki – Cvetka Poprask Flores in Vida Ema Zabric –, sta prispevali nekaj pomembnih prevodov iz aktualne poezije iz Gaze in Latinska Amerike. V pomoč so nam bile tudi knjige Vstanite, sužnji: zbirka revolucionarnih pesmi narodov sveta (Založba Borec, 1976), Afrika, mati moja: Črnska umetna lirika. (Založba Obzorja Maribor, 1976), Konec sanjske dobe, prerez sodobne avstralske aboriginske poezije (Revija 2000, 2003).

Vas je kaj presenetilo, ko ste proučevali te pesmi?

Preseneča spoznanje, kako neverjetno malo vemo o prebivalcih planeta in njihovih kulturah. Preseneča poetičnost in liričnost pesmi ameriških (pa tudi drugih) staroselskih ljudstev – ki se jo običajno odpravlja kot eksotične neliterarne vrste, primerne za entološke raziskave. Preseneča tudi neverjetna obsežnost protestne pesmi na Slovenskem: denimo, profesor Boris Paternu v uvodu v zbirko štirih zajetnih zvezkov Slovensko pesništvo upora. (Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987) navaja, da so s sodelavci zbrali kar 12.000 pesmi iz časa partizanskega upora zoper okupatorja. Med drugo svetovno vojno je vsa Slovenija: pela. Pela je z zaupanjem v življenje, v prihodnost, v človeka. 

Katera protestna pesem iz zbirke je po vašem mnenju najbolj primerna za ta čas?

Ne morem, ne znam biti nepristranski: Zame je od nekdaj izjemno presunljiva preprosta pesem Franeta Milčinskega ježka Balada o koščku kruha. Ta pesem v kateri se zrcali temeljna preprosta resnica je nenazadnje bila pomemben navdih za nastanek založbe Sanje. Ki bi ji pridružil pesmi Praprotni cvet Svetlane Makarovič, pesem Poslednja minuta Jožeta Udoviča. Tu je še izjemno aktualna Kosovelova pesem Evropa umira. In prav tako aktualna pesem Karla Destovnika Kajuha Zakaj ne nosite v dlaneh svojih src, ljudje? 

Osebni arhiv

Izmed tujih je ena najbolj presunljivih pesmi v knjigi Novo leto v Gazi pesnika Ibrahima Nasrallaha. Podobno dramatične so pesmi avstralskih, afriških in ameriških staroselcev, ki so prešli osupljivo gorje, ki so jim ga stoletja zadajali evropski super-mogočniki; o teh zločinih zgovorne priča knjiga Ameriški holokavst (David Stannard), ter knjigi Svena Lindqvista Terra Nullius ter Iztrebite vse divjake!. Osebno me zelo nagovori tudi starodavna, v Iranu še danes ena najbolj priljubljenih pesmi – »gazela upanja« pesnika Hafeza. In pa ljudska romska pesem Molitev, ki sklene knjigo. Če jo citiram v prevodu Ivana Minattija:

Molitev

Nihče ni kot ti, gospod bog.

Stori veselje ubogemu ciganu:

naj vse na tem svetu pomre,

le ti, o bog, ostani živ.

Toda pamet v roke,

ko boš v drugo ustvarjal svet.

Bi lahko predlagali še kakšne zanimive novosti vaše založbe za tiste, ki iščejo zanimivo poletno branje?

Oboževalce domišljije bo gotovo razveselilo dejstvo, da sta v zadnjem času pri Sanjah izšli pomembni deli fantazijske književnosti: Princesa nespečnosti Waltyerja Moersa ter kultni ZF roman Hiperion Dana Simmonsa (ki se mu še letos pridruži še drugo del Padec Hiperiona). Mene je pretresel in navdušil tudi Dnevnik partizana, ki je napisan med vojno po resničnih dogodkih, neposredno pričevanje mladega človeka, ki so ga pri 18-ih zaprli fašisti, ker je razpečeval prepovedano gradivo OF. Sledi dogajanje, ki presega domišljijo. Seveda pa so tu romani izjemno priljubljene Elif Shafak: po velikih uspešnicah Otok pogrešanih dreves ter Po nebu tečejo reke, sta nedavno izšla tudi njeni uspešnici Pankrt iz Istanbula ter Bolšja palača, pravkar pa še njen zgodnji roman Pogled.

Kmalu bodo med nami še tri knjige, ki si jih velja pribeležiti: Enkrat novinarka, vedno novinarka (s podnaslovom: Spomini na znane novinarje, politike in umetnike) je delo izjemne dolgoletne novinarke Janje Klasinc. 634 načinov, kako ubiti Fidela (podnaslov: Kako vse sta CIA in mafija načrtovali umor Fidela Castra) je delo Fabiana Escalanteja Fonta, dolgoletnega vodje varnostne službe Fidela Castra. Že v začetku julija pa med bralce prihaja novi mladinski roman Desetnica Andreja Rozmana Roze.