Skupina A-ha žaluje …
Glasbeni svet se poslavlja od Terryja Slaterja, človeka, ki ni neposredno stal v soju žarometov, a je odločilno vplival na eno največjih zgodb pop glasbe osemdesetih let.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Umrl je namreč dolgoletni glasbenik, založnik in prvi menedžer norveške skupine A-ha.
Magne Furuholmen, klaviaturist skupine A-ha, ga je v čustvenem zapisu označil za »najpomembnejšega človeka v glasbeni karieri skupine.« Slater po njegovih besedah ni bil le izkušen poznavalec glasbenega posla, temveč tudi očetovska figura, prijatelj in človek, ki je trem mladim Norvežanom pomagal preživeti pasti nenadne slave.
Verjel je vanje, ko jih ni poznal nihče
Ko je Slater leta 1983 spoznal Mortena Harketa, Paula Waaktaar-Savoya in Magneja Furuholmena, so bili daleč od svetovnih zvezd. Živeli so skromno v Londonu, polni načrtov, vendar brez pravega preboja. Slater je slišal njihov demo skladbe Lesson One, iz katere je pozneje nastala Take On Me, in v trojici prepoznal nekaj, česar drugi še niso videli.
Skupaj s producentom Johnom Ratcliffom je ustanovil družbo T. J. Management, za skupino organiziral predstavitve ter ji pomagal do svetovne pogodbe z založbo Warner Bros. Prva različica skladbe Take On Me ob izidu leta 1984 ni dosegla pričakovanega uspeha, toda Slater ni obupal. Pesem so ponovno posneli, dobila je novo produkcijo in prelomni videospot, v katerem se prepletata resnični svet in risana tehnika. Leta 1985 je osvojila svet ter skupino A-ha izstrelila med največja pop imena desetletja.
Sledile so uspešnice The Sun Always Shines on T.V., Hunting High and Low, Stay on These Roads in Crying in the Rain, milijonske naklade ter svetovne turneje. Že prvenec Hunting High and Low je bil prodan v več kot osmih milijonih izvodov in je prinesel tri uspešnice, ki so se povzpele na vrhove glasbenih lestvic. Slater je skupino vodil približno dvanajst let in si zaradi svojega vpliva prislužil neuradni naziv »četrti član skupine A-ha«.
Od odrskih turnej do vodilnega položaja
Njegova zgodba pa se ni začela z norveško trojico. Slater je že kot zelo mlad glasbenik igral bas in nastopal z nekaterimi največjimi imeni zgodnjega rokenrola. Na turnejah je spremljal Chucka Berryja, Fatsa Domina in Little Richarda, v šestdesetih letih pa se je tesno povezal z bratoma Donom in Philom Everlyjem.
Za The Everly Brothers ni bil le spremljevalni glasbenik, ampak tudi sodelavec in prijatelj. Sodeloval je pri pisanju skladb, med njimi Bowling Green, ki je leta 1967 postala velika uspešnica. Družina Everly ga je imela za tako bližnjega, da so ga starši slavnih bratov po navedbah skrbnikov njune zapuščine imenovali kar »tretji sin«.
V sedemdesetih letih je Slater stopil na poslovno stran glasbene industrije in se pridružil družbi EMI. Napredoval je od glasbenega založništva in dela z izvajalci do vodilnih položajev, leta 1979 pa postal direktor. V različnih obdobjih je sodeloval pri delu z izvajalci, kot so Queen, Kate Bush, Duran Duran, Sex Pistols in Blondie. Ko je pozneje zapustil EMI, se je posvetil iskanju novih talentov – in prav to ga je pripeljalo do skupine A-ha.
Vez, ki je trajala tudi po koncu sodelovanja
Čeprav je skupina pozneje zamenjala menedžment, je Slater ostal povezan z njenimi člani. Na poslovilnem koncertu v Oslu leta 2010 so mu v zahvalo zaigrali akustično različico skladbe Bowling Green. Štiri leta pozneje je bil častni gost srečanja oboževalcev skupine, pojavil pa se je tudi v dokumentarnem filmu A-ha: The Movie iz leta 2021.
Furuholmen se je od njega poslovil z mislijo, da je Slater s svojo drznostjo, znanjem in človeško toplino spremenil ne le poklicna življenja članov skupine, temveč tudi življenja njihovih družin. V svojem zapisu je izrazil upanje, da Slater zdaj v neki drugi razsežnosti znova igra bas s Philom in Donom Everlyjem ter drugimi glasbenimi prijatelji, ki jih ni več.
Brez Terryja Slaterja bi morda Take On Me ostala le neizpolnjena obljuba na starem demo posnetku, svet pa bi bil prikrajšan za eno najbolj prepoznavnih melodij v zgodovini pop glasbe.
E-novice · Estrada
