Tehtnica pokaže kilograme, ne pa tudi življenjske zgodbe
Tehtnica pokaže številko, ne pa tudi zgodbe, ki se skriva za njo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prav to je Klemen Bučan spoznal v prejšnji sezoni oddaje Življenje na tehtnici, ko je tekmovalce spremljal skozi njihove najtežje, najbolj ranljive, pa tudi najlepše trenutke. V peti sezoni se vrača bolj sproščen in izkušen, ob njem pa bosta tekmovalcem prvič pomagala nova trenerja Valerija Slapnik in Andrej Pavličević. Z voditeljem smo govorili o solzah pred kamerami, predsodkih, skritih favoritih, njegovi lastni izkušnji s hujšanjem in o tem, zakaj resnična zmaga ni le izguba kilogramov.
V prvo sezono ste vstopili z nekaj pozitivne treme, zdaj pa že dobro veste, kaj vas čaka. Kaj boste v novi sezoni kot voditelj naredili drugače?
Predvsem se bom vsega skupaj tokrat poskušal lotiti bolj sproščeno, kar pa ne bo lahko, saj sem tukaj kot voditelj v malo bolj resni vlogi, če jo recimo primerjam z voditeljsko vlogo v oddaji Kolo sreče. A vsaka izkušnja šteje in v lanski sezoni sem jih nabral kar nekaj, tako da bo letos, seveda še vedno z nekaj pozitivne treme, ampak bistveno bolj izkušeno in z manj živčnosti!
Kaj ste se v prejšnji sezoni naučili o ljudeh, ki se spopadajo z veliko prekomerno telesno težo, česar pred začetkom snemanja niste razumeli?
… da se za vsako zunanjostjo skriva tudi dolga zgodba! Vsak ima svojo, vsak ima svoj razlog, da je prišel do točke, ko odkrito prosi za pomoč. Ko prizna, da to več nikamor ne pelje in da je čas za spremembe. Spoznal sem, da so to pogumni ljudje, ki so prišli priznat svoje napake in si zato zaslužijo pohvale, ne pa čudnih pogledov!
Voditelj v takšni oddaji ni le povezovalec dogajanja, ampak pogosto tudi človek, pred katerim tekmovalci doživijo svoje najranljivejše trenutke. Kako razumete svojo vlogo?
Predvsem sem nekdo, ki vodi igro, posreduje dobre in slabe informacije ter skrbi, da vse poteka tako, kot mora. Sem nekdo, ki ga morajo tekmovalci spoštovati, zato moram ves čas ohranjati določeno distanco. Ne želim, da bi bili preveč »na ti«, hkrati pa moram biti v pravih trenutkih tudi tisti, ki sprosti ozračje – čeprav večino časa skrbim za to, da ostane naelektreno. Sem tudi nekdo, ki zna prisluhniti in tekmovalcem prepustiti njihov trenutek, ko pride čas zanj. Včasih to pomeni, da preprosto stojimo v tišini, čakamo in pustimo, da svoje pove smeh, solze ali molk.
Kako si pridobite zaupanje tekmovalcev, čeprav ste prav vi tisti, ki jim na tehtanju sporočite rezultat in včasih tudi konec njihove poti v oddaji?
Letos bo v tem pogledu lažje, saj sem si z dosedanjim delom na neki način že pridobil njihovo zaupanje. Prepričan sem, da so si vsi ogledali prejšnjo sezono in me kot voditelja že dobro spoznali. Seveda bom moral tudi z novo ekipo na neki način začeti od začetka, a pomembno je, da vedo, da me poslušajo, ko govorim, da razumejo, da so informacije, ki jih posredujem, pomembne, in da se ob vsem tem znamo sem ter tja tudi malo nasmejati.
V prejšnji sezoni so vas med tehtanjem premagale solze. Je kateri od trenutkov ali tekmovalcev ostal z vami še dolgo po koncu snemanja?
Ja, nazadnje sem se res poistovetil z Lukovim domotožjem. Tudi sam sem bil zaradi takšnih in podobnih projektov že dlje časa zdoma in dobro vem, kako je, ko več kot dva tedna ne vidiš svoje družine. To prvo sezono si bom zagotovo za vedno zapomnil. Z nekaterimi tekmovalci smo ostali povezani tudi prek družbenih omrežij, kdaj kaj pokomentiramo, še posebej pa sem vesel, kadar koga srečam tudi v živo.
Se kot voditelj trudite ostati nevtralni ali se nekaterim tekmovalcem neizogibno bolj približate in zanje močneje navijate?
Prizadevam si, da ostanem nevtralen, in navzven tudi vedno sem. Kot voditelj nikakor ne smem pokazati pretirane naklonjenosti komu od tekmovalcev. To je podobno kot pri nogometnem sodniku – doma na kavču morda navija za eno ekipo, na igrišču pa mora tekmo soditi pravično. Kaj si mislim zunaj oddaje, je druga zgodba. Seveda so mi zgodbe in poti nekaterih tekmovalcev bližje in ja, tudi sam kdaj na skrivaj stiskam pesti za svoje favorite.
Kaj je težje: stati ob tekmovalcu, ki je garal ves teden, tehtnica pa tega ne pokaže, ali se posloviti od nekoga, za katerega čutite, da bi oddajo še potreboval?
Oboje je težko. Prav gotovo se je težje posloviti od nekoga, ki bi oddajo še potreboval, a format je takšen, da so pravila, kakršna so, in jih je treba spoštovati. Ni vedno pravično, vendar na koncu zmaga tisti, ki se je najbolj potrudil in pokazal največji napredek – v našem primeru tisti, ki je izgubil največ kilogramov.
Humor je vaš zaščitni znak. Kako presodite, kdaj lahko sprostite napeto vzdušje s šalo in kdaj bi bila ta ob občutljivi osebni zgodbi neprimerna?
Pri tem se držim načela, da je manj več. Nikakor nočem biti smešen na vsak način in v vsakem trenutku. Če začutim, da situacija potrebuje malo sprostitve, se bom pošalil, sicer pa raje prepustim trenutek tekmovalcem. Še posebej v resnih in čustvenih trenutkih si ne bi nikoli želel pokvariti vzdušja s kakšno neprimerno šalo.
Ali se na čustvena tehtanja in težke pogovore posebej pripravljate ali so vaši odzivi pred kamerami povsem spontani?
Na takšne trenutke se je težko pripraviti. Mogoče bi bilo drugače, če bi bil po izobrazbi igralec, pa nisem. Zato se zanašam na spontane odzive – mislim, da sta prav spontanost in humor moja največja zaščitna znaka. Preprosto grem s tokom. To je moj način dela. (smeh)
Tehtanje je televizijsko zelo dramatičen trenutek, vendar lahko človeka tudi skrči na eno samo številko. Kako poskrbite, da se pri tem ohranita njegovo dostojanstvo in širša zgodba?
Mislim, da se gledalci, ki spremljajo šov, do prvega tehtanja na to osebo že navežejo, zato je ta številka nikakor ne more definirati. Njena zgodba, njena pot do tega trenutka ... vse to je tisto, zaradi česar je v očeh gledalcev veliko več kot le številka na tehtnici.
Je oddaja spremenila vaš način razmišljanja ali govorjenja o debelosti? Ste se kdaj zalotili, da ste imeli pred tem do ljudi s prekomerno težo kakšen predsodek?
Da, prav gotovo. Ko slišiš njihove zgodbe in te ljudi za temi zgodbami tudi dejansko spoznaš, lažje razumeš, zakaj so nekateri skrenili s poti zdravega življenja. Nekateri so v hrani našli edino tolažbo, drugi niso našli pravega načina za izgubo telesne teže in so se preprosto vdali. Upam, da bodo v tem šovu s pomočjo trenerjev našli motivacijo in pravo pot, po kateri bodo lahko nadaljevali tudi takrat, ko se bodo kamere ugasnile.
Tudi vi ste prehodili pot telesne preobrazbe in priznali, da ste se hujšanja nekoč lotili precej ekstremno. Kaj bi danes svetovali svojemu mlajšemu jazu in česa ne bi nikoli več ponovili?
Ničesar na svoji »shujševalni poti« ne bi spreminjal, saj sem se iz vseh napak nekaj naučil. Morda bi svojemu mlajšemu »jazu«, še preden so se kilogrami začeli nabirati, dal nekaj preprostih nasvetov. Predvsem bi mu svetoval, naj je manjkrat, a naj bodo obroki bolj kakovostni, naj zaužije manj sladkarij in sladkih pijač, občasno vključi kakšen post, si privošči nekoliko poznejši, a obilnejši zajtrk ter bolj zgodnjo večerjo. Gibanje pri meni nikoli ni bilo težava, sem pa znal pojesti toliko, da se v določenem obdobju niti gibanje ni več tako poznalo. (smeh)
Ste iz navad tekmovalcev, nasvetov trenerjev ali dela strokovnjakov kaj prenesli tudi v svoje življenje? Kaj vam je oddaja dala osebno?
No, iz navad tekmovalcev bi težko kaj odnesel – vsaj iz tistih, ki so jih prinesli v oddajo. Kaj so lahko odnesli oni, pa je seveda nekaj povsem drugega. Dobili so veliko dobrih nasvetov, če bi moral izbrati enega, bi zagotovo izpostavil tega: ne smemo jesti premalo. Pretirano omejevanje kalorij na dolgi rok ne more prinesti uspeha. Prava mera gibanja in to, da ugotovimo, koliko hrane naše telo dejansko potrebuje, sta po mojem mnenju recept za dolgoročen uspeh.
Ustvarjalci za novo sezono napovedujejo novosti. Koliko vam za zdaj dovolijo razkriti in ali bodo spremembe vplivale tudi na vašo voditeljsko vlogo?
Moje delo se v novi sezoni ne bo bistveno spremenilo. Glede novosti pa tudi sam še ne vem vsega – kot kaže, se tudi zame pripravlja kakšno presenečenje. (smeh)
Kaj bi bila za vas prava zmaga nove sezone: visoka gledanost, dramatičen finale ali spoznanje, da tekmovalci tudi leto pozneje živijo bolj zdravo in zadovoljno?
Kar vse troje! Visoka gledanost, ker to pomeni, da lahko znanje, ki ga trenerji predajajo tekmovalcem, doseže še koga in da lahko pozitivno vplivamo tudi na življenje ljudi, ki oddajo spremljajo in si morda potihoma želijo narediti spremembo pri sebi. Dramatičen finale je vedno dobrodošel. Resničnostni šovi potrebujejo nekaj drame, in če vrhunec dosežejo prav v finalu, si težko želimo lepšega razpleta. Nenazadnje pa je seveda najpomembnejše tisto, kar je bistvo oddaje Življenje na tehtnici – da ljudem pomagamo spremeniti življenje na bolje in da to ne bo le tek na kratke proge, ampak začetek novega, bolj zdravega načina življenja. To bi bila največja zmaga za vse.
E-novice · Estrada
