V režiji Nikole Ljuca bosta 20. decembra v ljubljanskem Cankarjevem domu večplastno zgodbo razkrili izjemni prvakinji slovenskih gledališč Nataša Barbara Gračner in Jana Zupančič. Za pristno in vrhunsko kostumografijo glamurja je poskrbel Alan Hranitelj.
Čeprav je zgodba časovno in prostorsko oddaljena, obravnava brezčasne in tudi danes aktualne teme, kot so uspeh, tekmovalnost, rivalstvo, egoizem, emancipacija, staranje, lepota, osamljenost in pozaba. Bazično sovraštvo med Bette Davis in Joan Crawford, večnima rivalkama, bi lahko bilo le drugo stanje ljubezni in celo spoštovanja. Obe sta vpeti v neusmiljeno kolesje Hollywooda, ki ne pozna vzvratne prestave. Vozi naprej in išče vedno nekaj svežega, ponovno mladega. Staro se zavrže, pozabi, prepusti bledenju in blodenju.
Režiser Nikola Ljuca je tekst Jeana Marbœufa postavil v zanimiv kontekst, v katerem se javna podoba hollywoodskega glamurja pred očmi gledalcev sesede v žalostno podobo pozabljenih, postaranih filmskih zvezd. »Protagonistki predstave sta ženski, ki si kljub surovemu sistemu, v katerem živita in ustvarjata, ne pustita biti žrtvi. Takšna odločitev ju je drago stala, okoli sebe sta morali zgraditi številne maske in zidove,« je izpostavil Ljuca.
Jana Zupančič in Nataša Barbara Gračner sta se za tokratno sodelovanje zunaj institucionalnega gledališča med drugim odločili zaradi medsebojnega spoštovanja in odličnega dramskega teksta. »Prvi razlog za sodelovanje pri predstavi je bilo vabilo Teatra Tivoli in želja po sodelovanju z Natašo Barbaro Gračner, drugi pa vsekakor tekst o dveh legendah ameriškega filma,« je razkrila Jana Zupančič. Nataša Barbara Gračner pa je poudarila, da sta najpomembnejše vodilo njenih odločitev o sodelovanju v projektih zasedba in tekst. »In Marboeufov tekst je odličen, soigralka Jana Zupančič pa izvrstna.«
Jana Zupančič verjame, da »bo gledalca pritegnila zgodba dveh hollywoodskih legend, dveh velikih filmskih zvezd, umetnic in predvsem žensk. Zgodba o njunem sodelovanju, njunem delu, njunih ambicijah, strasteh, strahovih, pogumu, bolečini ... o blišču in bedi njunih življenj.«
Po mnenju Nataše Barbare Gračner bo predstava za gledalce zanimiva zaradi še vedno zelo aktualnih tem. »Ta zvezdniški spor, ki je bil zaradi medijske pozornosti seveda pretirano prikazan, osvetljuje teme seksizma in diskriminacije starejših, podžiga pa ga dejstvo, da je bila v zabavni industriji moška prevlada v vseh sektorjih nenadkriljiva. Diskriminacija starejših igralk je prisotna tudi danes, pravzaprav je vse, česar se dotikamo v predstavi, še kako aktualno, žal.«
»Na videz paradoksalna situacija, ko v gledališču razpravljamo o filmskih igralkah in filmskih problemih, me je navdušila za specifično razdelan režijski koncept. 'Live cinema' je nekakšna nadgradnja gledališkega jezika, kjer kamera doda element od blizu, ki ga v gledališču običajno ni. Za občinstvo je to posebna stopnja angažiranosti, ki okrepi taktilno izkušnjo gledališča,«je skorajšnjo premiero pospremil Ljuca.
Predstava z elegantnim poigravanjem s kamero presega meje klasičnega gledališča, saj gledalec vzporedno spremlja dogajanje na odru in za njim. Režiser z inovativnim pristopom plete vez med gledališčem in filmom, med resničnostjo in utvaro.
Za pristno kostumografijo je poskrbel vedno vrhunski Alan Hranitelj, vse našteto povezuje dramaturgija Manca Sevšek Majeršič.
O izjemnosti obeh igralk pričata v zadnjih dneh podeljeni nagradi, Nataša Barbara Gračner je prejela nagrado za najboljšo igralko 36. festivala Gavelline večeri, Jana Zupančič pa nagrado Prešernovega sklada za leto 2024.
Predstava je nastala v koprodukciji Teatra Tivoli, Mini teatra in Cankarjevega doma, kjer bo premierno prikazana 20. decembra 2023.