Jude, dekleta kar ponorijo, ko ste v bližini. V čem je vaša skrivnost?
Ha ha, nisem prepričan, ali je to zaradi videza ali zaradi tega, ker sem pač slaven po vsem svetu. Bojim se, da ima to drugo samodejno težo. Dvomim, da bi ženske tako ponorele, kot ste se izrazili, če ne bi vedele, kdo sem. Eh, ta magična beseda Hollywood je kriva, zato sem zanimivejši, kot bi bil sicer.
A tudi za filmske standarde se o vašem videzu in slogu govori več, kot je običajno.
Vem, in včasih je to prav zoprno. Ocenjujejo mojo pričesko in oblačila, spregledajo pa vlogo. Groza, na trenutke mi gre to res na živce. Priznam, da se ne spomnim, kdaj so govorili izključno o moji vlogi, ne da bi zraven dodali še kaj o moji podobi ali zasebnosti. Iskreno se zato s tem sploh ne ukvarjam in videzu recimo zavestno ne posvečam posebne pozornosti. Saj ne rečem, stvar ima tudi svetlejšo plat, najbrž sem kakšno vlogo dobil tudi že zato, ker sem bil za publiciteto zanimivejši od kakega imenitnega, a morda manj opazovanega igralca. V našem poslu je konkurenca huda, če nimaš česa posebnega, svojega, te spregledajo in pozabijo.
Kako krmarite med slavo in zasebnostjo?
Včasih pomaga dvojni viski (smeh). Resno, ves čas imam v glavi besede, ki jih je ponavljal moj oče: "Ostani trdno na tleh! Si človek kot vsi drugi, ne boljši ne slabši." A resnično je največji izziv zame kot igralca in slavno osebnost, da se trudim ostati normalen, početi normalne stvari. Včasih je vse skupaj precej noro.
V nekem obdobju so vas mediji zaradi ljubezenskih zadev kar naprej zasledovali. Obžalujete odločitve, ki so pripeljale do tega?
Ne, menim, da so napake del življenjske poti. Vsi jih delamo! Pametneje kot to, da bi objokoval napake in neumnosti, se mi zdi to, da se zavedam, kje sem ga lomil, in ne ponavljam enakih stvari. Prizadel sem ljudi, ki so mi zelo blizu, a poti nazaj ni. Ne smem pa izbirati iste poti, če bom spet kdaj na križišču.
Bi rekli, da ste v tem trenutku zadovoljni s svojo potjo?
Vedno sem bil malce drugačen od večine. Ko sem bil mlad, nisem maral zabav. Ko sem praznoval trideset let, sem imel že tri otroke. Vrsti ljudi sem se zdel nor, ampak večina teh ljudi danes nima tega, kar imam jaz, osamljeni so in brez cilja. Imam čudovite otroke, srečen sem, verjemite.
Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Stop (št. 01, izid 6. januar 2010)!
