Stevija - sladko zelišče, ki ga lahko gojimo tudi na balkonu
Stevija ni le naravno sladilo, temveč tudi uporabno zelišče za balkon. Preverite, kako jo gojimo doma in kako uporabimo njene sladke liste.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Rože in vrt za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Stevijo večina pozna kot naravno sladilo, ki ga najdemo v trgovinskih izdelkih za sladkanje kave, čaja, jogurtov ali sladic. Manj pa je znano, da ne gre le za sladek izvleček v prahu ali kapljicah, temveč za pravo zelišče, ki ga lahko v toplem delu leta gojimo tudi na domačem vrtu, balkonu ali terasi.
PREBERITE TUDI:
Rastlina je zanimiva predvsem zato, ker njeni listi vsebujejo naravno sladke spojine, imenovane steviol glikozidi. Prav zaradi njih ima stevija izrazito sladek okus, čeprav sama po sebi ne deluje kot navaden sladkor. V kuhinji jo zato pogosto uporabljajo tisti, ki želijo zmanjšati količino belega sladkorja, pa tudi ljudje, ki morajo zaradi zdravja bolj paziti na sladkanje. Pri tem je pomembno razlikovati med doma posušenimi listi in prečiščenimi izvlečki, ki jih kupimo kot sladilo. Oboje izhaja iz iste rastline, vendar se po moči sladkanja, okusu in uporabi precej razlikuje.
Rastlina iz Južne Amerike, ki obožuje toploto
Stevija, botanično Stevia rebaudiana, izvira iz toplejših območij Južne Amerike. V naravnem okolju raste kot trajnica, pri nas pa jo zaradi hladnih zim najpogosteje obravnavamo kot sezonsko rastlino. V celinski Sloveniji na prostem praviloma ne prezimi, zato jo spomladi večinoma kupimo kot sadiko in jo gojimo do jeseni. Na zelo milih legah, predvsem ob morju, je prezimovanje lažje, a tudi tam rastlini najbolj ustreza zaščiten prostor.
Če jo želimo ohraniti več let, jo je najbolje gojiti v posodi. Jeseni jo lahko prestavimo v svetel, hladen, a ne premrzel prostor, kjer ni nevarnosti zmrzali. V stanovanjih z zelo toplim in suhim zrakom prezimovanje ni vedno uspešno, zato je treba najti ravnovesje med svetlobo, zmerno vlago in nižjo temperaturo.
Zakaj je stevija tako sladka?
Sladkost stevije ni v navadnem sladkorju, temveč v steviol glikozidih. Med najbolj znanimi sta steviozid in rebaudiozid A, ki imata močno sladek okus, a se med seboj nekoliko razlikujeta. Nekateri izvlečki stevije so zato prijetnejšega okusa, drugi imajo bolj izrazit grenak ali zeliščen priokus. To dobro vedo vsi, ki so stevijo že poskusili v kavi ali pecivu in ugotovili, da se ne obnaša povsem enako kot sladkor.
Sveži ali posušeni listi so precej manj “natančni” za uporabo kot kupljeni izvlečki, saj se vsebnost sladkih spojin razlikuje glede na sorto, rastišče, oskrbo in čas rezi. Kljub temu so za domačo uporabo zelo zanimivi. Lahko jih posušimo, zdrobimo in uporabljamo kot zeliščni sladkor za čaje, domače napitke, kompote ali sladice, kjer nas ne moti nekoliko zeliščna aroma.
Pri sladicah pa je dobro vedeti, da stevija ne nadomešča sladkorja v vseh vlogah. Sladkor v pecivu ne daje le sladkobe, ampak vpliva tudi na strukturo, vlažnost, karamelizacijo in volumen. Zato je pri peki pogosto treba recept prilagoditi, ne le zamenjati količine sladkorja s stevijo.
Kako jo sadimo in kam jo postavimo?
Stevijo na prosto presajamo šele, ko mine nevarnost pozebe. Najprimernejši čas je maj, ko se tla ogrejejo in so noči že dovolj tople. Najlažje jo gojimo iz kupljenih sadik, saj kaljenje iz semen ni vedno zanesljivo. Seme je drobno, za kalitev potrebuje svetlobo, zato ga ne prekrivamo z zemljo, temveč ga le nežno pritisnemo ob vlažen substrat.
Rastlini namenimo sončno in toplo mesto. V vročih poletjih ji lahko ustreza tudi nekaj rahle popoldanske sence, zlasti če raste v loncu, kjer se substrat hitreje pregreje in izsuši. Tla naj bodo rahla, hranilna in dobro odcedna. Zastajanja vode pri koreninah ne mara, saj lahko v preveč mokri zemlji začne hirati ali gniti.
Na gredi jo sadimo približno 40 centimetrov narazen. Če jo gojimo v posodi, naj bo ta dovolj široka in globoka, saj se rastlina ob dobri oskrbi lepo razraste. V vrtni gredi lahko doseže tudi okoli 60 do 80 centimetrov višine, v loncu pa je običajno nekoliko nižja in bolj kompaktna.
V loncu, koritu ali med zelišči?
Stevija se zelo dobro obnese v posodah, zato je primerna tudi za balkone, terase in atrije. Najlepša bo, če ji namenimo samostojen lonec ali dovolj prostora v večji zeliščni zasaditvi. Kombiniramo jo lahko z baziliko, limonsko verbeno, meto ali drugimi rastlinami za poletne napitke, vendar moramo paziti, da je močnejše rastline ne prerastejo.
V balkonskih koritih jo sadimo bolj premišljeno, saj potrebuje nekaj prostora. Če jo stisnemo med preveč bujne okrasne rastline, bo slabše razraščena, listov pa bo manj. Veliko bolj smiselna je zasaditev v večjem loncu, kjer jo lahko tudi lažje prestavimo, če jo želimo jeseni poskusiti prezimiti.
Zalivamo jo redno, vendar zmerno. Substrat naj bo rahlo vlažen, ne pa razmočen. V loncu je to še posebej pomembno, saj se rastline v vročini hitro izsušijo, ob pretiranem zalivanju pa korenine nimajo dovolj zraka.
Kdaj režemo liste?
Liste stevije lahko trgamo sproti, ko jih potrebujemo, večjo rez pa običajno opravimo poleti ali proti koncu sezone. Za domačo uporabo je smiselno rastlino večkrat rahlo prikrajšati, saj s tem spodbudimo razraščanje in dobimo več mladih poganjkov.
Največ sladkih spojin se v listih običajno nabere pred cvetenjem oziroma v obdobju, ko je rastlina dobro razvita. Če želimo liste posušiti za zimo, jih režemo v suhem vremenu, najbolje dopoldne, ko se rosa že posuši. Poganjke povežemo v manjše šopke ali liste osmukamo in jih sušimo v zračnem, senčnem prostoru. Ko so popolnoma suhi, jih shranimo v dobro zaprtem kozarcu, stran od vlage in močne svetlobe.
Posušene liste lahko zdrobimo v prah, vendar bo domači prah bolj zelenkast in zeliščen od kupljenih belih sladil. To ni napaka, temveč razlika med celim listom in prečiščenim izvlečkom.
Kako stevijo uporabljamo v domači kuhinji?
Najpreprostejša uporaba je v čajih in zeliščnih napitkih. Svež list lahko dodamo neposredno v topel napitek, posušene liste pa uporabimo podobno kot druga zelišča. Dobro se ujema z meto, meliso, limono, limonsko travo in sadnimi čaji.
Uporabimo jo lahko tudi za sladkanje domačega jogurta, limonade, sadnih omak, smutijev ali kompotov. Pri pecivu je treba biti bolj previden, ker ima stevija zelo drugačno moč sladkanja kot sladkor. Če uporabimo preveč listov ali izvlečka, lahko okus hitro postane grenak ali kovinski. Zato jo dodajamo postopoma in vedno najprej v manjših količinah.
Doma lahko pripravimo tudi tekoči izvleček, vendar naj bo uporaba takšnih pripravkov zmerna. Pri alkoholnih izvlečkih moramo upoštevati, da niso primerni za vsakogar, zlasti ne za otroke, nosečnice, ljudi, ki se alkoholu izogibajo, ali tiste, ki jemljejo določena zdravila. Za vsakdanjo uporabo so zato pogosto najbolj praktični posušeni listi ali preverjeni kupljeni pripravki.
Kaj pa zdravilni učinki?
Stevija ima dolgo zgodovino uporabe v ljudskem izročilu Južne Amerike, kjer so jo uporabljali za sladkanje napitkov in tudi v različnih domačih pripravkih. Danes jo najpogosteje omenjamo kot sladilo brez energijske vrednosti, ki ne vpliva na vnos sladkorja tako kot klasični beli sladkor.
Pri zdravstvenih trditvah pa je dobro ostati natančen. Stevija ni zdravilo in z njo ne zdravimo sladkorne bolezni, bolezni dlesni, vnetij ali drugih težav. Lahko pa je koristen del prehrane pri ljudeh, ki želijo zmanjšati količino dodanega sladkorja, seveda v okviru uravnotežene prehrane in po potrebi ob posvetu z zdravnikom ali dietetikom.
To je še posebej pomembno pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen, jemljejo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja ali krvnega tlaka, so noseči, dojijo ali imajo posebne zdravstvene omejitve. Naravno še ne pomeni, da lahko neko snov uporabljamo brez mere. Tudi pri naravnih sladilih je zmernost najboljša izbira.
Sladka rastlina z uporabno vrtnarsko vrednostjo
Stevija je za vrtičkarje zanimiva predvsem zato, ker združuje dve lastnosti: je uporabno zelišče in hkrati rastlina, ki jo lahko gojimo tudi na majhnem prostoru. Ne potrebuje velike grede, ni posebej zahtevna in v poletni sezoni lepo uspeva v loncu, če ji zagotovimo sonce, toploto, odceden substrat in redno zalivanje.
Največ veselja bomo imeli z njo, če je ne bomo razumeli kot čudežno rastlino, temveč kot zanimivo zeliščno alternativo za sladkanje. Njeni listi so dovolj posebni, da si zaslužijo prostor med poletnimi zelišči, a dovolj preprosti za gojenje, da jih lahko poskusijo tudi tisti, ki nimajo vrta.
Če imamo sončen balkon ali teraso, je stevija ena tistih rastlin, ki nas lahko hitro preseneti. Ne z velikimi cvetovi ali razkošno rastjo, temveč z listom, ki ga utrgamo mimogrede, ga poskusimo in se še vedno malo začudimo, kako sladek je lahko okus narave.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
