Popru podobne rastline, ki jih lahko gojimo tudi pri nas
Pravi poper pri nas ne uspeva, obstajajo pa zanimive alternative. Spoznajte vrste popra, ki jih lahko gojimo v Sloveniji in uporabljamo v kuhinji.
Poper v kuhinji uporabljamo praktično vsi, a da bi ga gojili na domačem vrtu, pomisli le redko. To je preprosto zato, ker vemo, da je pravi poper (Piper nigrum) tropska vzpenjavka, ki ni primerna za naše klimatske razmere. A obstajajo tudi alternative, ki jih lahko gojimo pri nas in jih uporabljamo n podoben način kot pravi poper. Zanimivi taki rastlini sta japonski vodni poper in sečuanski poper.
Japonski vodni poper
Japonski vodni poper poznamo tudi pod imenom močvirski dresnik oziroma Persicaria waterperpiper, pogosto se navaja tudi pod sinonimom Polygonum hydropiper. Spada v družino dresnikovk.
Japonski vodni poper najdemo v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v zmernem podnebnem pasu Azije, v Evropi in Severni Ameriki. Rastlina raste v vlažnih prostorih in plitvi vodi. Gojene sorte jedo v Vzhodni Aziji zaradi njihovega ostrega okusa. Je enoletna rastlina s pokončnim steblom, ki zraste v višino od 20 do 70 cm. Listi so nadomestni in skoraj brez peclja. Listne plošče so ozko jajčaste in imajo celotne robove obrobljene z zelo kratkimi dlakami. Zožijo se s topim vrhom.
PREBERITE TUDI:
Vsako listno dno ima priliste (stipule), zraščene v ovoj, ki obdaja steblo in je na zgornjem koncu ohlapen in obrobljen. Socvetje je kimasti klas. Cvetno odevalo (periant) vsakega drobnega cveta je sestavljen iz štirih ali petih delcev, združenih v bližini njegove zelene osnove in belih ali rožnatih robov. Prašnikov je šest – trije zraščeni plodiči in trije slogi. Plod je temno rjav ovalen, sploščen oreh.
Enoletnica ima za optimalno rast raje vlažna okolja; zlahka raste v obrežnih območjih na bregovih potokov in rek, lahko pa tudi na drugih območjih, kjer se zbira voda, na primer na bregovih vodnih kanalov, lahko celo v vlažnih udrtinah, ki nastanejo zaradi sledov gum in kopit v gozdovih. Dobro prenaša tudi delno senco in revna tla.
Rastlina ima ostre, začinjene liste in prav ti se najpogosteje uporabljajo v kulinariki. Dodajamo jih namreč zato, da bi jedi dobile pikantnejši okus. Na Japonskem ga imenujejo tade in njegove liste pogosto uporabljajo tudi kot zelenjavo. Režejo jih v juhe, omake, za marinado, v njih sestavine tudi zavijajo. Na tržnicah na Japonskem vodni poper pogosto srečamo za sadike. V japonski kulinariki pogosto uporabljajo tudi mlade rdeče kalčke vodnega popra in tudi njegova pekoča semena. Kalčke dodajajo v sendviče, jedi stir-fry in kot dekoracijo ali prilogo drugim jedem, semena pa zdrobijo in jih uporabijo podobno kot mi poper.
Nadvse priljubljena japonska jed, ki slovi po svoji pikantnosti in svežem okusu, se imenuje tade-zu. Je pravzaprav omaka, ki se tradicionalno pripravlja iz narezanih listov vodnega popra, namočenih v kisu, zraven pa postrežejo še majhno količino poparjenega riža. Zelo pogosto se dodaja tudi na žaru pripravljenim sladkovodnim ribam, z morskimi ribami pa se okus ne ujema dobro.
Na Kitajskem je vodni poper znan kot la liao in se uporablja v tradicionalni kitajski medicini. V indijski tradicionalni medicini se listi japonskega vodnega popra uporabljajo proti črevesnim okužbam s parazitskimi črvi, imenovanimi helminti. Da dobro učinkujejo proti tej nadlogi, so dokazale tudi različne raziskave.
Zanimiva je uporaba tudi v Evropi. Tu so vodni poper gojili in jedli med prvo in drugo svetovno vojno, predvsem kot nadomestek za poper. Morda se bo po tem članku bolj množično vrnila v naše vrtove, saj res lepo popestri naše kulinarične užitke in jo je tudi preprosto gojiti. Rastlini moramo zagotovit le zadostno vlažnost njenega življenjskega okolja. Vendar je treba opozoriti, da vsebuje veliko kislin, z mravljično vred, zato ni primerna za krmo živine. Ker imajo njeni listi pikanten okus, živalim tako ali tako ne gredo v slast, imajo pa rastlino zato toliko raje nekatere žuželke.
Sečuanski poper
Zagotovo ena izmed najbolj znanih popru podobnih rastlin je sečuanski poper oziroma Zanthoxylum simulans. Kljub svojemu imenu sečuanski poper ni tesno povezan s sečuansko kuhinjo, izvira pa iz Kitajske. Čeprav marsikdo meni, da je to ista sorta kot navadni poper, to ne drži. Uporabljamo njegove jagode, ki imajo rahlo pikanten, a zelo oster in aromatičen citrusni okus.
Sečuanski poper je razprostrt grm ali majhno drevo iz družine rutičevk (Rutaceae). V višino zraste do sedem metrov visoko. Sama rastlina ima do 12 cm doge pernate liste, na steblih se pojavljajo drobni trni. Cvetovi nastajajo na vitkih kobulih. Vsak cvet je velik od 4 do 5 milimetrov, jagode imajo grobo rdečkastorjavo lupino, ki se razcepi in sprosti črna semena.
Jagode lahko poberemo takoj, ko se razcepijo in razkrijejo majhna črna semena. Ta nimajo veliko okusa, zato večinoma uporabljamo semenske stroke. Če želimo plod shraniti, ga pustimo skupaj z lupino za nekaj dni na sončni okenski polici, da se osuši. Posušene plodove zapakiramo v suho in neprepustno embalažo in tako se bodo ohranili tudi dobro leto.
Značilnost sečuanskega popra je, da ima rahlo citrusni okus, ob dotiku z jezikom pa povzroči začasno mravljinčenje in omrtvičenje. Če želimo njegovo aromo čim bolj izkoristiti, ga jedem dodamo šele ob koncu kuhanja. Pri dolgotrajnem segrevanju se namreč lahko okus izgubi. Užitni so tudi njegovi listi in mladi poganjki, ki imajo okus po meti in pomaranči. Na Japonskem jih dodajajo vsem vrstam jedi. Liste lahko uporabimo tako kot lovorjev in karijev list.
Sečuanski poper in tudi njegovi sorodniki iz rodu zantoksilum postajajo čedalje bolj zanimivi tudi za gojenje v Evropi, saj so prezimno trdni in samooprašni. Če ga boste preizkusili v domačem vrtu, mu namenite sončno ali polsenčno mesto in dobro odcedno podlago. Pred sajenjem tla obogatimo z organskimi gnojili, upoštevajmo pa, da ima najraje rahlo kisla do nevtralna tla. Redno zalivamo in dodajamo gnojilo z visoko vrednostjo kalija, saj ta spodbuja tvorbo plodov. Grmovje obrezujemo v želeno obliko, plodove pa obiramo, ko postanejo rahlo rdeči in dosežejo primerno zrelost.
E-novice · Rože in vrt
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
