Unsplash

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Konec julija je pravi čas, da začnemo razmišljati o sušenju zelišč. Številna so zdaj na vrhuncu rasti in vsebujejo največ eteričnih olj ter drugih koristnih snovi. Če želimo njihovo aromo in zdravilne učinkovine ohraniti tudi za hladnejše mesece, je zdaj idealen trenutek, da jih začnemo postopoma nabirati in sušiti. Sušenje je eden najbolj naravnih načinov konzerviranja rastlin, a zahteva nekaj pozornosti, če želimo, da zelišča ohranijo čim več svoje kakovosti.

Unsplash

Kdaj je pravi trenutek za nabiranje

Največ eteričnih olj in učinkovin vsebujejo zelišča tik pred cvetenjem ali v času, ko so cvetovi že odprti, a še sveži. Konec julija in v prvi polovici avgusta je za večino zelišč najboljši čas za nabiranje. Takrat lahko začnemo pripravljati zalogo za jesen in zimo. Posebej velja pohiteti pri enoletnicah, kot je bazilika, saj jih bodo prve jesenske hladne noči hitro uničile.

Zelišča nabiramo predvsem takrat, ko so rastline suhe. Če je vreme deževno, počakamo, da jih veter in sonce osušita, nato pa jih porežemo v tistem delu dneva, ko niso več mokra od rose. V toplih in sončnih dneh je za nabiranje najboljši dopoldan, saj so rastline takrat najbolj sveže.

Kako pripravimo zelišča za sušenje

Pred sušenjem zelišč ne peremo, razen če so zelo umazana. V tem primeru jih nežno oplaknemo in dobro osušimo na kuhinjski krpi. Pomembno je, da liste in cvetove obrežemo zdrave, brez znakov bolezni ali škodljivcev, saj bi se napake med shranjevanjem le še povečale. Stebla porežemo nekaj centimetrov nad zemljo in jih zvežemo v majhne šopke, da bo zrak med sušenjem krožil.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

Kako posušiti vrtnice, da ohranijo čudovit vonj še mesece?

Zelišča

Kako uporabiti rožmarin, ki ga je zdaj poln vrt?

Najprimernejši prostor za sušenje

Zelišča ohranijo največ svojih lastnosti, če jih sušimo počasi in v senci. Za to so primerna zračna podstrešja, kozolci in drugi prostori s prepihom. Prostor naj bo snažen in nedostopen domačim ali divjim živalim. Nikoli jih ne izpostavljamo neposrednemu soncu, saj svetloba in toplota razgrajujeta eterična olja.

Profimedia

Rastline razporedimo v tanki plasti. Odstranimo tuje primesi, kot so ostanki stebel, lesa, suhi listi in podobno. Različna zelišča sušimo ločeno, da se ne pomešajo. Za lažje sušenje lahko pripravimo okvirje z mrežastim dnom. Lahko si pomagamo tudi z zabojčki za zelenjavo. Pomembno je zagotoviti nemoten pretok zraka med sušečimi se rastlinami.

Če želimo posušiti manjšo količino rastlin, jih povežemo v šopke, ki jih nato obesimo v primeren prostor. Hitrejše je sušenje z uporabo umetne toplote. Majhne količine zelišč lahko posušimo v namiznih sušilnikih za sadje in zelenjavo. Včasih so sušili zelišča na krušni peči ali nad štedilnikom na trdna goriva. Danes si lahko pomagamo s kuhinjsko pečico, ki jo vklopimo na najnižjo stopnjo in pustimo odprta vratca.

Zelišča lahko zelo uspešno sušimo tudi v sušilnikih za sadje in zelenjavo, kjer temperatura ostaja nizka in enakomerna. Za sušenje so primerne temperature pod 40 stopinj Celzija. Le lubje in korenine smemo sušiti pri višji temperaturi. Zelišče je dovolj suho, ko se lepo lomi, vendar ne razpade v prah.

Profimedia

Kako prepoznamo, da so zelišča suha

Pravilno posušena zelišča ohranijo barvo in značilen vonj. Listi se morajo ob dotiku krhko lomiti, stebla pa pokati. Če so še upogljiva, pomeni, da vsebujejo vlago, kar lahko povzroči plesen v shrambi. Običajno postopek traja od enega do treh tednov, odvisno od rastline in pogojev v prostoru.

Shranjevanje za dolgotrajno uporabo

Posušena zelišča shranjujemo v nepredušnih steklenih kozarcih ali kovinskih škatlah. Papirnate vrečke so primerne le, če jih hranimo v suhem prostoru, kjer ni nihanja temperature in vlage. Nikakor jih ne puščamo na kuhinjskem pultu v prozornih kozarcih, saj svetloba hitro oslabi njihove lastnosti. Shranjena v temnem in hladnem prostoru zelišča ohranijo aromo približno eno leto, nato pa začnejo izgubljati moč.