Zakaj zelje ne naredi glave? To so najpogostejši vzroki
Zakaj zelje ne naredi glave, čeprav ima velike in zdrave liste? Preverite najpogostejše vzroke in kaj lahko jeseni še naredite, da spodbudite razvoj glave.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zelje na vrtovih raste že nekaj časa, zato nas razveseljuje s svojo bohotno podobo. Večina sadik ima sedaj že ogromne zelene in lepo razprte liste, sredica pa se debeli in tvori čvrsto glavo. A ne čisto pri vseh … Včasih se glava še vedno niti ne nakazuje in tako je zelo razumljivo, da se lastniki takega zelja sprašujejo, kaj je narobe. Še posebej nestrpni so, ko se približuje čas obiranja, saj to, da na sredini rastline še ni pričakovane glave, ne kaže na nič dobrega. Kaj delajo narobe?
V resnici razlog, da zelje ne dela glav ni vedno v naši vzgoji. Različne sorte potrebujejo za razvoj glave različno dolgo obdobje, tako pa se nekatere pozne sorte razvijajo vse do globoke jeseni. Če pa bi moralo biti zelje do sedaj glede na čas sajenja in izbrano sorto že precej dlje v svoji zrelosti, je vredno preveriti, kaj ga je med rastjo ustavilo.
Lahko gre za sorto, ki potrebuje še nekaj časa
Najprej preverimo sorto in njeno pričakovano dolžino rastne dobe. Zgodnje sorte naredijo glave precej hitreje, medtem ko lahko pozno zelje potrebuje več mesecev. Če smo sadike posadili pozneje, kot je priporočeno, se zamakne tudi oblikovanje glav.
V začetku oktobra zato še ni nujno, da je z rastlino kaj narobe, če čvrste glave še nima. Če se notranji listi obračajo navznoter in se v sredini že oblikuje zametek glave, rastlina verjetno še naprej normalno raste. Jesensko hladnejše vreme zelju praviloma ustreza, zato mu pustimo čas.
PREBERITE TUDI:
Veliko lepih listov še ne pomeni velike glave
Zelje potrebuje dobro založena tla, vendar lahko pretiravanje z dušikom povzroči ravno nasprotno od tistega, kar si želimo. Rastlina bujno razvija velike zelene liste, oblikovanje čvrste glave pa lahko zaostaja.
To je pogostejše na močno pognojenih gredah oziroma tam, kjer smo poleg osnovnega gnojenja med rastjo dodajali še veliko dušikovih gnojil. Ko se začne oblikovati glava, dodatno spodbujanje bujne listne rasti ni več smiselno. Če imamo pred seboj ogromno zeleno rastlino brez glave, je zato lahko eden od razlogov tudi preobilna prehrana.
Brez dovolj vode zelje težko naredi dobro glavo
Zelje ima veliko listno površino in temu primerno velike potrebe po vodi. Še posebno občutljivo je v obdobju, ko začne oblikovati glavo. Če so tla dalj časa presuha ali se izmenjujejo obdobja suše in obilnega zalivanja, rast ni enakomerna.
Težava je lahko izrazitejša po vročem in suhem poletju. Tudi če smo zelje pozneje začeli redno zalivati, izgubljenega časa ne more vedno popolnoma nadoknaditi.
Tla naj bodo zato enakomerno vlažna, ne pa razmočena. Pri tem pomaga zastirka, ki zmanjšuje izhlapevanje in velika nihanja v vlažnosti tal.
Poletna vročina lahko razvoj močno upočasni
Zelje je rastlina hladnejšega dela leta in dolgotrajna poletna vročina mu ne ustreza. Ob visokih temperaturah se njegova rast lahko upočasni, posledice pa opazimo šele pozneje, ko pričakujemo oblikovane glave.
Jesenski padec temperatur je zato za pozno zelje pogosto dobra novica. Če je rastlina zdrava in je začela v sredini ponovno aktivno rasti, lahko v ugodnih razmerah razvoj nadaljuje.
Pregosto posajene rastline tekmujejo med seboj
Majhna sadika ob sajenju zavzame malo prostora, odraslo zelje pa je povsem druga zgodba. Če smo sadike posadili preblizu skupaj, začnejo tekmovati za svetlobo, vodo in hranila.
Primerna razdalja je odvisna od sorte in pričakovane velikosti rastline, pri večini glavnatega zelja pa govorimo o več deset centimetrih prostora med rastlinami. Podatek na semenski vrečki oziroma etiketi sadik je zato pomembnejši, kot se morda zdi ob sajenju.
Če se odrasle rastline močno stiskajo druga ob drugo, jeseni presajanje seveda ni več rešitev. Je pa to koristna informacija za prihodnjo sezono.
Preverite predvsem sredino rastline
Kadar posamezna rastlina med sicer lepo razvitim zeljem nikakor ne oblikuje glave, si natančno oglejmo njeno rastno točko. Glava nastaja iz sredinskega vršička. Če je bil ta poškodovan, lahko rastlina še naprej razvija liste, običajne glave pa ne bo naredila.
Vzrok so lahko mehanske poškodbe, pa tudi škodljivci. Pri kapusnicah težave med drugim povzročajo gosenice, bolhači, kapusova muha in drugi škodljivci, poškodbe ali deformacije pa lahko povzročijo tudi bolezni.
Posebej sumljivo je, če se težava pojavlja le pri posameznih rastlinah, medtem ko druga zelja na isti gredi normalno oblikujejo glave. Takrat je manj verjetno, da je krivo vreme ali splošna oskrba, in je bolj smiselno iskati težavo na sami rastlini.
Lahko oktobra še kaj naredimo?
Če je zelje zdravo in se v sredini že kaže začetek oblikovanja glave, ga nikar ne odpišimo. Poskrbimo predvsem, da ima dovolj vlage, odstranimo plevel, preverimo prisotnost škodljivcev in ga pustimo rasti. Z dodatnimi velikimi odmerki dušikovih gnojil ga v tem času ne poskušajmo »prisiliti« k hitrejši rasti.
Prav tako ni treba uporabljati različnih vrtnarskih trikov, s katerimi naj bi zelje čez noč pripravili do oblikovanja glav. Če so rastna točka, korenine in listi zdravi ter ima sorta še dovolj časa za razvoj, bo največ naredila rastlina sama.
Če pa je sredina rastline poškodovana, gnije ali sploh nima več normalne rastne točke, čvrste glave najverjetneje ne bomo dočakali. Tudi takšno zelje ni nujno povsem izgubljeno. Zdravi zunanji listi so povsem primerni za uporabo, zato jih lahko poberemo in uporabimo v kuhinji.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
