Zakaj čebula in česen v shrambi začneta gniti?
Čebula in česen po pobiranju pogosto začneta gniti. Preverite, kako ju pravilno posušimo in shranimo, da bosta ostala uporabna čim dlje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čebulo in česen smo večinoma že pobrali, vendar s tem delo še ni končano. Prav način, kako smo pridelek izkopali, posušili in pospravili, bo odločil, ali ga bomo uporabljali še dolgo v zimo ali pa bomo že čez nekaj tednov med glavicami odkrili plesen, mehke lise in prve zelene poganjke. Zdaj je zato pravi čas, da shranjeni pridelek še enkrat pregledamo in odpravimo napake, zaradi katerih bi lahko začel predčasno propadati.
Ali smo česen pobrali pravočasno?
Čas pobiranja močno vpliva na to, kako dolgo bomo česen lahko hranili. Pri določanju zrelosti se ne smemo zanašati samo na koledar, saj različne sorte ne dozorevajo hkrati, na razvoj pa vpliva tudi vreme. Prve lahko pobiramo že junija, poznejše pa šele julija ali celo v začetku avgusta.
Eden od znakov zrelosti so spodnji listi. Ko se posušijo približno štirje, je navadno čas za pregled pridelka. Ker lahko listje zaradi suše, bolezni ali drugih stresnih razmer porumeni tudi prezgodaj, pa je najbolj zanesljivo, da previdno izkopljemo eno glavico. Zrela je, ko so posamezni stroki že jasno izoblikovani in se njihove izbokline pokažejo pod ovojnimi listi, ti pa glavico še vedno tesno obdajajo.
S pobiranjem ni dobro čakati, da se posuši vse listje. Pri prepozno pobranem česnu začnejo ovoji pokati, stroki se lahko razmaknejo, glavica pa izgubi naravno zaščito pred vlago in povzročitelji bolezni. Takšen česen je na pogled manj privlačen, predvsem pa se bistveno slabše skladišči in lahko začne hitreje kaliti.
Če smo česen pobrali nekoliko prezgodaj, posledice običajno niso tako resne. Glavice so lahko nekoliko manjše in se sušijo dlje, vendar jih nepoškodovani ovoji še vedno dobro varujejo. Za domačega vrtnarja je zato varneje pridelek pobrati nekaj dni prezgodaj kot predolgo čakati.
PREBERITE TUDI:
Tudi pri čebuli ni treba čakati, da poležejo vsi listi
Čebula praviloma dozori nekoliko pozneje od česna, pri čemer je čas pobiranja odvisen od sorte in načina pridelave. Čebula, vzgojena iz čebulčka, je pogosto zrela prej kot tista, ki smo jo posejali neposredno na gredo.
Da se zorenje končuje, opazimo, ko začnejo listi polegati in se vrat nad čebulo zmehča. Ko je polegla približno tretjina posevka, je smiselno preveriti tudi preostale rastline. Čebulo primemo tik nad glavico in vrat nežno stisnemo. Če je še čvrst, rast še ni povsem končana, mehak vrat pa pomeni, da je povezava med listi in čebulo prekinjena ter glavica ne bo več bistveno pridobivala teže.
Listov ne lomimo ali teptamo, da bi zorenje pospešili. S tem lahko poškodujemo vrat in odpremo pot okužbam. Prav tako zrelih čebul ne puščamo v mokri zemlji ter ne čakamo, da se listje povsem posuši, saj lahko ob deževnem vremenu začnejo ponovno odganjati ali gniti.
Sušenje ni le lepotni popravek
Čebule in česna ne pospravimo neposredno z grede v shrambo. Pred tem ju moramo temeljito posušiti oziroma dozoreti njune zunanje ovoje in vratove. Tako se okoli glavice ustvari suha zaščitna plast, ki zmanjšuje izgubo vlage in otežuje vdor povzročiteljem gnitja.
Za pobiranje po možnosti izberemo suh dan, ko tla niso razmočena. Česen previdno privzdignemo z vilami, saj lahko z vlečenjem poškodujemo vrat ali spodnji del glavice. Zemljo samo rahlo otresemo in je ne odstranjujemo na silo, glavic pa ne udarjamo drugo ob drugo. Vsaka poškodba se lahko pozneje spremeni v vstopno mesto za okužbo.
Česen lahko na gredi ostane kratek čas, nato pa ga prestavimo v suh, senčen in dobro zračen prostor. Dolgotrajno izpostavljanje močnemu soncu ni priporočljivo, saj se lahko glavice pregrejejo, ovoji pa razbarvajo. Če so rastline zdrave, jih sušimo skupaj z listi. Razporedimo jih v eni plasti ali povežemo v manjše, rahle šope in obesimo. Ob vlažnem vremenu morajo biti šopi še posebej majhni, da zrak doseže tudi rastline v njihovi sredini.
Podobno ravnamo s čebulo. V suhem vremenu jo lahko nekaj dni sušimo na gredi, vendar jo moramo pred dežjem prenesti pod streho. Razporedimo jo tako, da so glavice na suhi podlagi, listi pa ne prekrivajo sosednjih čebul. Če je prostor slabo prezračen ali so glavice naložene druga čez drugo, se med njimi zadržuje vlaga, s tem pa se nevarnost gnitja močno poveča.
Listov pri čebuli ne porežemo takoj po pobiranju. Počakamo, da so vratovi in listje povsem suhi. Šele nato odstranimo suho listje, če pridelka ne bomo spletli v kite, pri tem pa nad glavico pustimo nekaj centimetrov suhega vratu. Pri česnu lahko suhe korenine in steblo prav tako prirežemo šele po končanem sušenju.
V shrambo sodijo samo zdrave in nepoškodovane glavice
Preden pridelek dokončno pospravimo, moramo vsako čebulo in glavico česna vzeti v roke. Za daljše skladiščenje izberemo samo čvrste, suhe in nepoškodovane primerke z dobro zaprtim vratom. Glavice z odrgninami, urezninami, razpokanimi ovoji ali drugimi mehanskimi poškodbami izločimo in jih porabimo najprej.
Pozorni smo tudi na mehke vratove, vlažna mesta, neprijeten vonj, črne ali plesnive lise ter manjkajoče oziroma potemnele korenine. Takšnih glavic ne mešamo z zdravimi, saj se lahko gnitje v neprimernih razmerah razširi tudi na okoliški pridelek. Bolnega ali že gnilega dela ne rešujemo tako, da odstranimo samo vidno poškodbo in preostanek namenimo dolgotrajnemu shranjevanju.
Če pri česnu opazimo, da se stroki že razmikajo ali da je ovoj okoli glavice razpokan, ga prav tako porabimo prej. Povsem zdrave stroke lahko olupimo, sesekljamo in zamrznemo v manjših porcijah. Zamrzovanje nekoliko spremeni njihovo čvrstost, vendar ostanejo primerni za kuhanje.
Klet za krompir ni nujno primerna tudi za čebulo
Čebula in česen potrebujeta suh, hladen, temen in zračen prostor. Vlažna klet, v kateri se dobro ohranjata krompir in korenasta zelenjava, je zanju lahko preveč vlažna. V takih razmerah začnejo zunanji ovoji vpijati vlago, poveča se nevarnost plesni, korenine pa lahko ponovno odženejo.
Posušen pridelek lahko spletemo v kite ali ga shranimo v mrežaste vreče, košare in plitve zabojčke, ki omogočajo kroženje zraka. Čebule in česna ne zapiramo v nepredušne plastične vrečke in ju ne nalagamo v debele plasti. Če uporabimo zabojčke, pridelek razporedimo čim bolj rahlo, da lahko stanje posameznih glavic tudi pozneje enostavno preverjamo.
Poleg vlage je pomembna stabilna temperatura. Večja in pogosta temperaturna nihanja lahko spodbudijo rosenje, kaljenje in hitrejše propadanje. Hladilnik zato ni najboljša rešitev za dolgotrajno hranjenje večje količine pridelka, saj je v njem razmeroma vlažno. Primernejša je hladna, temna shramba z dobrim pretokom zraka in čim bolj enakomerno temperaturo.
Vseh sort ne moremo hraniti enako dolgo
Tudi ob popolnem sušenju in dobrih razmerah se vse sorte čebule in česna ne skladiščijo enako dolgo. Na obstojnost vplivajo njihove dedne lastnosti, čas dozorevanja, rastne razmere in zdravstveno stanje ob pobiranju.
Pri česnu se zgodnejše in številne jeseni sajene sorte praviloma skladiščijo krajši čas, poznejše oziroma spomladi sajene pa pogosto dlje. Smiselno je zato posaditi več kot eno sorto ter najprej porabljati tisto, ki je dozorela najprej. Tudi pri čebuli se nekatere sorte dobro obdržijo več mesecev, medtem ko so sočnejše in milejše primernejše za sprotno uporabo.
Ne glede na sorto zaloge vsaj enkrat na nekaj tednov pregledamo. Ena sama mehka ali plesniva glavica lahko dolgo ostane skrita na dnu zabojčka in ogrozi pridelek okoli sebe. Čebulo ali česen, ki sta začela kaliti, lahko še vedno uporabimo, če sta čvrsta, brez plesni in neprijetnega vonja, vendar ju porabimo čim prej.
Največ za dolgo obstojnost pridelka torej naredimo že ob pobiranju, toda odločilni so tudi tedni, ki sledijo. Temeljito sušenje, izločanje poškodovanih glavic, zračno shranjevanje in redni pregledi so preprosti ukrepi, zaradi katerih domača čebula in česen ne bosta začela gniti že ob prvih jesenskih dneh, temveč nam bosta v kuhinji na voljo še dolgo v zimo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
