Različni načini setve za sadike in njihove prednosti
Vzgoja sadik zahteva pravilno izbiro načina setve. Preberite, kdaj sejemo v multiplošče, kdaj pikiramo in katere rastline potrebujejo svetlobo za kaljenje.
Sejanje za sadike je eno tistih vrtnarskih opravil, pri katerih se hitro pokaže, koliko znanja in potrpežljivosti smo pripravljeni vložiti v začetek sezone. Čeprav se zdi preprosto, potrebujemo le malo zemlje, nekaj semen in vodo, je način setve pogosto odločilen za to, kakšne rastline bomo presajali na prosto.
PREBERITE TUDI:
Različni načini setve za sadike
Sadike lahko vzgojimo na več načinov, izbira pa je odvisna od vrste rastline, časa setve in prostora, ki ga imamo na voljo.
Najpogostejša je setev v setvene plošče, kjer seme najprej vzkalimo, nato pa mlade rastlinice prepikiramo v večje lončke, šotne tablete ali multiplošče. Tako vzgojene sadike razvijejo kompaktno koreninsko grudo, kar pomeni manj stresa ob presajanju na prosto in hitrejši začetek rasti.
V preteklosti so bile zelo razširjene tudi tako imenovane puljene sadike. Sejali smo jih v tople grede ali neposredno na tla rastlinjaka, nato pa jih pred presajanjem izpulili. Ker pri tem na koreninah ostane zelo malo zemlje in se korenine pogosto tudi poškodujejo, je tak način danes vse redkejši. V sodobnem vrtnarjenju dajemo prednost sadikam z nepoškodovano koreninsko grudo.
Sejanje neposredno v tople grede ali na manjše zunanje setvenice je bilo nekoč zelo običajno, saj je bilo na manjšem prostoru lažje nadzorovati plevel, vlago in zaščito mladih rastlin pred boleznimi ter škodljivci. Spomladi smo jih varovali pred mrazom, poleti senčili pred pripeko. Danes tak način uporabljamo le še izjemoma – denimo pri poru ali čebuli – čeprav tudi pri teh dveh vrtninah priporočamo setev v manjše lončke ali multiplošče.
Kdaj je pikiranje smiselno – in kdaj ne?
Pikiranje pomeni presajanje mladih rastlinic v večji prostor, da razvijejo močnejši koreninski sistem. Nekatere vrtnine in številne cvetlice na pikiranje zelo dobro reagirajo in po njem celo bolje uspevajo. Druge pa tega ne prenesejo ali pa preprosto ni potrebe.
Pri takih rastlinah sejemo neposredno v multiplošče. Te so na voljo v različnih velikostih in z različnim številom celic, kar prilagodimo vrsti rastline. V vsako celico lahko posejemo nekaj semen. Ko rastlinice vzkalijo, odvečne čim prej odščipnemo in pustimo le najmočnejšo. Tako ravnamo pri kapusnicah, solati, endiviji ali radiču, kjer želimo eno močno rastlino na sadilno mesto.
Pri zeliščih, nekaterih cvetlicah ali listnatem peteršilju pa lahko pustimo več rastlin skupaj, saj si želimo bujnejšega šopa. Več semen posejemo tudi zato, ker vsako seme ne vzkali, prostor v multiplošči pa ostaja enak, ne glede na to, ali je celica prazna ali zapolnjena.
Ko korenine prerastejo substrat in zapolnijo lonček, sadiko brez težav presadimo na prosto – skupaj z vso zemljo in brez poškodbe korenin. To je ena največjih prednosti sodobne vzgoje sadik.
Svetlokalilke – posebnost, ki jo moramo poznati
Pri setvi moramo upoštevati še eno pomembno lastnost semen: nekatera kalijo le na svetlobi. Takim rastlinam pravimo svetlokalilke.
Med vrtninami je najbolj znan primer bazilika, med zelišči pa kamilica, majaron, origano in šetraj. Tudi številne kobulnice, kot so koper, kumina in janež, ne smejo biti posejane pregloboko. Med cvetlicami so tipične svetlokalilke vodenke, lobelije, begonije in ognjič.
Pri teh semenih velja pravilo: ne pokrivamo jih z zemljo. Semena le nežno pritisnemo ob vlažen substrat. Da ohranimo enakomerno vlago, lahko setvene posode ovijemo v prozorno folijo za živila ali jih pokrijemo s prozornim pokrovom. Folijo odstranimo, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj.
Enako velja pri setvi na prosto. Korenčka, peteršilja, pastinaka in motovilca ne prekrivamo z debelo plastjo zemlje, temveč jih po setvi pokrijemo z agrokopreno. Tako zadržimo vlago v območju kaljenja in zmanjšamo tveganje, da bi seme v suhem vremenu ostalo brez vode.
Dober začetek pomeni polovico uspeha
Pri vzgoji sadik ni bližnjic. Pravilna globina setve, ustrezna vlaga, kakovosten substrat in razumevanje posebnosti posamezne rastline odločajo o tem, ali bomo na gredo presajali krepke, zdrave rastline ali pa se bomo že na začetku sezone soočali s težavami.
Sejanje je temelj vrtnarske sezone. Če ga opravimo premišljeno, si kasneje prihranimo veliko dela, predvsem pa rastlinam omogočimo najboljši možen začetek.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
