Vročinski val bo prinesel tudi ožige: kako zaščititi vrtne rastline
Vročinski val lahko hitro povzroči ožige na listih in plodovih. Preverite, katere rastline so najbolj ogrožene in kako jih pravočasno zaščititi.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po obilici dežja, neviht in hitri rasti prihaja na vrtove nov preizkus. Vročinski val, ki bo temperature marsikje potisnil krepko nad 30 stopinj Celzija, za rastline ni naporen samo zato, ker se zemlja hitreje suši. Največ škode lahko nastane tam, kjer se visoka temperatura poveže z močnim soncem. Takrat listi, plodovi in mladi poganjki dobesedno pregorijo.
Ožigi se v vrtu pogosto pokažejo nenadoma. Rastlina je še včeraj delovala zdrava, naslednji dan pa na listih opazimo svetle, suhe lise, na plodovih paradižnika ali paprike pa belkaste, usnjate madeže. Marsikdo najprej pomisli na bolezen ali pomanjkanje hranil, a pri sončnem ožigu je vzorec drugačen: poškodbe se pojavijo predvsem na strani, ki je bila najbolj izpostavljena neposrednemu soncu.
Zakaj rastline v vročinskem valu dobijo ožige
Rastline se pred vročino branijo z izhlapevanjem vode skozi liste. Dokler imajo v tleh dovolj vlage in korenine delujejo normalno, jim ta proces pomaga hladiti liste. Ko pa je sonce premočno, temperatura visoka, zrak suh, tla pa se začnejo pregrevati, rastlina vode ne more več dovajati dovolj hitro. Listno tkivo se pregreje, celice se poškodujejo, poškodovani del pa se posuši.
PREBERITE TUDI:
Ožig zato ni isto kot običajno venenje zaradi žeje. Pri žeji se listi pogosto povesijo, ob zalivanju pa se lahko vsaj delno obnovijo. Pri sončnem ožigu pa poškodovani del lista ali ploda ne ozeleni več. Tkivo je uničeno, zato ga rastlina ne more popraviti, lahko pa ob pravilni oskrbi nadaljuje rast z zdravimi deli.
Najbolj ogrožene so rastline v loncih, mlade sadike, plodovke z razgaljenimi plodovi, rastline po močnem obrezovanju, na novo posajene trajnice, hortenzije, hoste, praproti, japonski javorji in druge rastline z nežnejšimi listi. Posebno pozorni moramo biti tudi na rastline, ki so bile dolgo v senci, nato pa so bile nenadoma izpostavljene močnemu soncu.
Kako prepoznamo sončni ožig
Na listih se ožig najpogosteje pokaže kot svetla, rumenkasta, belkasta ali svetlo rjava lisa, ki se pozneje posuši in postane krhka. Robovi listov se lahko zvijejo, konice porjavijo, pri občutljivejših rastlinah pa se pojavijo večje suhe ploskve. Značilno je, da poškodbe niso enakomerno razporejene po rastlini, temveč so najizrazitejše na zgornjih in zunanjih listih.
Pri paradižniku, papriki, čilijih, jajčevcih, bučkah in melonah se sončni ožig pogosto pojavi na plodovih. Sprva vidimo svetlejšo, skoraj belkasto liso na strani, ki je obrnjena proti soncu. Tkivo je lahko na otip trše, usnjato ali nekoliko udrto. Če poškodba napreduje, se mesto izsuši, razpoka ali postane vstopna točka za sekundarne gnilobe.
Pri sadnem drevju se ožigi lahko pojavijo na jabolkih, hruškah, slivah in drugem sadju, predvsem tam, kjer so plodovi nenadoma ostali brez listne zaščite. Do tega pogosto pride po močnem poletnem obrezovanju, neurju, lomljenju vej ali odstranjevanju listov okoli plodov.
Najpomembnejša zaščita je voda v tleh, ne voda po listih
Ko je napovedan vročinski val, rastlin ne rešujemo s površinskim pršenjem po listih, temveč z dobro oskrbo korenin. Najbolj smiselno je globoko zalivanje zgodaj zjutraj, ko so tla še hladnejša, rastline pa lahko vodo uporabijo čez dan. Pri zelenjavnih gredah je bolje zaliti redkeje in temeljiteje kot vsak dan samo po površini, saj površinsko zalivanje spodbuja plitvejše korenine in hitro izhlapi.
Voda naj pride v območje korenin. Pri paradižniku, papriki, kumarah, bučkah in drugih plodovkah zalivamo ob rastlini, ne po listih. Mokri listi v vročem in soparnem vremenu niso dobra zaščita, lahko pa povečajo tveganje za glivične bolezni, še posebej če se večeri ohladijo ali če rastline ostanejo dolgo vlažne.
Pri rastlinah v loncih je potrebna posebna pozornost. Lonci se na soncu segrejejo hitreje kot vrtna tla, substrat pa se lahko izsuši v nekaj urah. Manjše lonce prestavimo v svetlo senco, večje pa po možnosti združimo skupaj, da se med seboj nekoliko senčijo. Temni lonci se močno segrevajo, zato jih lahko začasno zaščitimo z zunanjo senco ali jih odmaknemo od vročih sten in tlakovcev.
Zastirka je v vročinskem valu skoraj nujna
Gola zemlja se na soncu hitro pregreje, izgublja vlago in po nalivih pogosto naredi skorjo. Zastirka deluje kot zaščitna plast, ki ublaži temperaturna nihanja in zmanjša izhlapevanje. Na zelenjavnih gredah lahko uporabimo slamo, pokošeno travo v tanki plasti, listje, kompost ali drugo organsko zastirko. Pomembno je, da zastirke ne naložimo tik ob steblo, saj mora tam ostati nekaj zraka.
Pri trajnicah, grmovnicah in mladih drevesih zastirka pomaga ohranjati hladnejše koreninsko območje. To je še posebej pomembno pri hortenzijah, rododendronih, ameriških borovnicah, mladih sadikah sadnega drevja in rastlinah, ki imajo plitvejši koreninski sistem.
Senčenje naj bo zračno, ne dušeče
Najbolj ranljive rastline lahko med vročinskim valom zaščitimo s senčenjem. Pri tem pa ni vseeno, kaj uporabimo. Senčilna mreža, vrtna koprena, stara bela rjuha ali začasno senčilo iz naravnega materiala lahko močno zmanjšajo neposredno obsevanje. Ne smemo pa rastlin zapreti pod neprepustno plastiko ali temno ponjavo, saj se pod njo temperatura lahko še zviša.
Senčenje je najbolj smiselno v najhujšem delu dneva, približno od poznega dopoldneva do poznega popoldneva. Rastline še vedno potrebujejo svetlobo, zato jih ni treba ves dan držati v temi. Pri plodovkah je dobra rešitev senčenje z južne ali zahodne strani, kjer je popoldansko sonce najmočnejše.
Posebej previdni bodimo pri paradižniku. Poleti pogosto odstranjujemo liste zaradi zračnosti in preprečevanja bolezni, vendar v vročinskem valu ne smemo preveč razgaliti plodov. Listna masa ni samo »odvečna masa«, temveč naravna zaščita plodov pred soncem. Spodnje bolne liste seveda odstranimo, zdravih listov okoli grozdov pa ne trgamo brez premisleka.
V vročini ne obrezujemo, ne presajamo in ne gnojimo na silo
Ko so rastline že pod vročinskim stresom, jim ne dodajamo novih obremenitev. Močno obrezovanje v vročinskem valu lahko povzroči, da so prej zasenčeni listi in plodovi nenadoma izpostavljeni soncu, zato se ožigi pojavijo še hitreje. Tudi presajanje je v takih razmerah tvegano, saj se korenine težje obnovijo, rastlina pa izgublja več vode, kot jo lahko sprejme.
Previdni moramo biti tudi z gnojenjem. Rastlina, ki se bori z vročino, ne potrebuje močnega prehranskega spodbujanja, temveč stabilne razmere. Preveč dušika lahko spodbudi mehko, občutljivo rast, ki vročino še slabše prenaša. Če je gnojenje nujno, naj bo blago in opravljeno v hladnejšem delu dneva, nikakor ne na presušena tla.
Kaj naredimo, če so se ožigi že pojavili
Najprej preverimo, ali ima rastlina dovolj vlage v tleh. Če je zemlja suha, jo temeljito zalijemo, najbolje zgodaj zjutraj ali zvečer, vendar ne pretiravamo do zastajanja vode. Rastlini nato zagotovimo začasno senco, še posebej če so poškodbe nastale na plodovih ali mladih listih.
Poškodovanih listov ne režemo takoj vseh stran. Če je list samo delno ožgan, njegov zeleni del še vedno opravlja fotosintezo in pomaga rastlini. Odstranimo le liste, ki so popolnoma suhi, propadli ali začnejo gniti. Pri plodovih je podobno: če je poškodba majhna in suha, lahko plod še dozori, a ga je dobro porabiti prej. Če se mesto zmehča, potemni ali začne gniti, plod odstranimo, da ne privablja škodljivcev in bolezni.
Rastline po vročinskem valu ne smemo takoj »popravljati« z močnim rezom ali gnojilom. Bolje je počakati nekaj dni, da vidimo, kateri deli so res propadli in kateri se bodo obnovili. Mnoge rastline po vročinskem stresu potrebujejo le nekaj dni enakomerne vlage, zračne sence in miru.
Najboljša priprava se začne pred prvim rjavim madežem
Pri vročinskem valu šteje preventiva. Ko so ožigi enkrat vidni, jih ne moremo izbrisati. Lahko pa preprečimo, da bi se škoda širila. Vrt pred vročino pripravimo tako, da dobro zalijemo tla, dodamo zastirko, najbolj občutljive lonce prestavimo v senco, plodovk ne razgalimo po nepotrebnem in za najbolj izpostavljene rastline pripravimo zračno senčenje.
Vročina je za vrt vedno preizkus, a ni nujno katastrofa. Rastline so presenetljivo vzdržljive, če jim pomagamo tam, kjer same ne zmorejo več: pri vodi, koreninah in zaščiti pred najmočnejšim soncem. V teh dneh zato ni najpomembnejše, da vrt izgleda popolno, temveč da mu pomagamo preživeti najtežje ure dneva.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
