Ga pulite kot plevel? Tolščak je dragocena poletna zelenjava
Tolščak pogosto pulimo kot plevel, kar je velika škoda. Uporabimo ga lahko kot hranljivo poletno zelenjavo, gojene sorte pa še avgusta namenoma posejemo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko v poletni vročini rukola otrdi, postane izrazito pekoča ali hitro uide v cvet, se izbor svežih listov z domačega vrta precej zmanjša. Prav takrat pa lahko priložnost ponudimo rastlini, ki jo marsikdo še vedno zavzeto odstranjuje kot plevel. Navadni tolščak oziroma portulak (Portulaca oleracea) dobro prenaša vročino, raste hitro, njegovi mesnati listi pa so prijetno hrustljavi in rahlo kiselkasti.
Rukole po okusu sicer ne more povsem nadomestiti, saj nima njene značilne pikantnosti, lahko pa poleti lepo zapolni praznino na solatnem krožniku. Poleg tega ga lahko avgusta posejemo na grede, ki so se po spravilu zgodnjih vrtnin že izpraznile.
Ni samo plevel, ampak tudi poletna zelenjava
Navadni tolščak je nizka, polegla rastlina z gladkimi, pogosto nekoliko rdečkastimi stebli in mesnatimi zelenimi listi. Rad se pojavlja na obdelanih tleh, med tlakovci, ob robovih gred in na drugih toplih, sončnih mestih. Ker se hitro razrašča in tvori veliko drobnih semen, ga večina vrtnarjev pozna predvsem kot trdovraten plevel.
PREBERITE TUDI:
Vendar ima tolščak tudi dolgo zgodovino uporabe v prehrani. Uživajo ga v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, v Aziji, Mehiki in številnih drugih delih sveta. V nekaterih kuhinjah je povsem običajna listnata zelenjava, ki jo dodajajo solatam, jogurtovim jedem, juham in omakam.
Poleg divje rastočega tolščaka poznamo tudi gojene oblike, ki imajo praviloma večje, bolj pokončne in svetlejše liste. V prodaji jih lahko najdemo pod imeni vrtni, zelenjavni ali zlati portulak. Ti so za načrtno pridelavo priročnejši, vendar lahko tudi oni zacvetijo in se zasejejo, če jih pravočasno ne porežemo.
Navadnega tolščaka ne smemo zamenjati z velikocvetnim tolščakom (Portulaca grandiflora), ki ga gojimo kot okrasno cvetlico. Prav tako ni trajnica, temveč toploljubna enoletnica, ki jo prva slana uniči. V ugodnih razmerah se naslednje leto znova pojavi zato, ker se je sama zasejala, ne ker bi prezimile stare rastline.
Avgusta ga še vedno lahko posejemo
Tolščak ljubi toploto, zato je ena redkih listnatih vrtnin, ki jim poletna vročina resnično ustreza. Avgustovska setev je smiselna, dokler so tla dovolj topla in je pred nami še vsaj nekaj tednov stabilnega vremena. Ob ugodnih razmerah lahko prve mlade poganjke režemo približno štiri do šest tednov po setvi.
Posejemo ga lahko na prostor, kjer smo že pobrali zgodnji krompir, čebulo, grah, solato ali zgodnje kapusnice. Ker nima velikih potreb po hranilih, gredice ni treba izdatno gnojiti. Tla zrahljamo, odstranimo plevel in po potrebi po površini razporedimo tanko plast zrelega komposta. Na preveč pognojenih tleh lahko rastlina razvije veliko mehke, manj aromatične rasti.
Za setev izberemo sončno in toplo lego. Semena so zelo drobna, zato jih sejemo plitvo, le rahlo pritisnemo ob tla in prekrijemo z zelo tanko plastjo prsti. Med vrstami pustimo približno 20 do 25 centimetrov prostora. V vrsti lahko sejemo gosteje, saj bomo mlade rastline sproti rezali in tako zasaditev redčili.
Do vznika mora biti površina enakomerno vlažna. Zalivamo z nežnim curkom oziroma pršilom, da drobnih semen ne izperemo ali potisnemo pregloboko v zemljo.
Odporen proti suši še ne pomeni, da ne potrebuje vode
Mesnati listi tolščaku omogočajo shranjevanje vode, zato vročino in krajša sušna obdobja prenaša bolje kot večina solatnic. To pa ne pomeni, da bo brez zalivanja ustvaril enako kakovosten pridelek.
Če ga gojimo za nežne, sočne liste, ga med daljšim sušnim obdobjem občasno temeljito zalijemo. V izrazito suhih razmerah bodo poganjki krajši, listi manjši, rastlina pa bo hitreje prešla v cvetenje. Tla naj bodo zmerno vlažna, nikakor pa ne razmočena, saj tolščak ne mara zastajanja vode.
Dobro uspeva tudi v loncih in koritih na sončnem balkonu. Posoda mora imeti odprtine za odtekanje vode, substrat pa naj bo zračen in odceden. Ker se zemlja v posodah segreje in posuši hitreje kot na vrtu, bo tam potreboval pogostejše zalivanje.
Z rezanjem spodbujamo novo obraščanje
Pobirati začnemo, ko rastline razvijejo dovolj dolge poganjke. Lahko trgamo posamezne mlade vršičke ali pa rastline s čistimi škarjami porežemo nekaj centimetrov nad tlemi. Če pustimo spodnji del poganjkov in rastne točke nepoškodovane, bodo rastline ponovno odgnale.
Najokusnejši so mladi, čvrsti listi in nežni deli stebel pred obilnim cvetenjem. Redno rezanje podaljšuje čas pobiranja in omejuje nastajanje semen. Če nočemo, da bi se tolščak naslednje leto razširil po vsej gredi, mu ne dovolimo, da dozori. Ena sama rastlina lahko namreč ustvari veliko drobnih semen, ki v zemlji ohranijo kalivost več let.
Odrezane rastline ne puščamo na vlažni zemlji, saj se lahko posamezni deli ponovno ukoreninijo. Če že tvori semena, je tudi ne odlagamo na domači kompost, razen če se ta dovolj segreje, da semena izgubi kalivost.
Previdno pri nabiranju samoniklega tolščaka
Tolščak, ki se sam pojavi na vrtu, lahko uporabimo samo, če smo popolnoma prepričani, da smo rastlino pravilno prepoznali in da ni rasla na zemlji, onesnaženi s škropivi, pasjimi iztrebki ali prometnimi izpusti.
Najnevarnejša je zamenjava z nekaterimi vrstami mlečkov, predvsem s pegastim mlečkom. Ta ima praviloma tanjše liste, pogosto z značilno temnejšo pego, njegovi poškodovani poganjki pa izločajo bel mleček. Tolščak ima debelejše, mesnate liste in ob prelomu ne izloča belega soka. Mlečkov ne uživamo, saj njihov mlečni sok draži kožo in prebavila.
Če obstaja kakršen koli dvom, je varneje kupiti seme užitnega portulaka in ga posejati na svoji gredi.
Hrustljav dodatek poletnim jedem
Sveži tolščak ima osvežilen, nekoliko kiselkast in včasih rahlo slan okus. Njegove liste in mlade poganjke lahko dodamo paradižnikovi ali kumarični solati, jih zmešamo z jogurtom oziroma skuto, vključimo v zeliščne namaze ali uporabimo kot hrustljavo dopolnilo sendvičem.
Zelo dobro se ujame s paradižnikom, česnom, limono, oljčnim oljem, jogurtom in svežimi zelišči. Na kratko ga lahko tudi podušimo in pripravimo podobno kot špinačo, dodamo omleti, zelenjavni juhi ali omaki. Zaradi naravnih sluzi jed nekoliko zgosti, kar je pri juhah in enolončnicah lahko dobrodošlo.
Nabran tolščak je najbolje porabiti čim prej. Do uporabe ga shranimo v hladilniku, vendar ga ne zapremo mokrega v nepredušno vrečko, saj začne hitro propadati.
Hranilno bogati listi
Tolščak vsebuje vitamin C, karotenoide, minerale in alfa-linolensko kislino oziroma ALA, eno izmed maščobnih kislin omega 3. Med zelenolistnimi vrtninami izstopa prav po razmeroma visoki vsebnosti te koristne maščobne kisline.
Vsebuje pa tudi precej oksalatov, zato je priporočljivo, da se ljudje, ki so nagnjeni k nastajanju kalcijevo-oksalatnih ledvičnih kamnov ali so zaradi zdravstvenega stanja dobili navodilo za omejevanje oksalatov, o njegovem uživanju posvetujejo z zdravnikom oziroma dietetikom.
V kolobarju ni zahteven, pri mešanih setvah pa brez velikih obljub
Ker tolščak ni v bližnjem sorodstvu z večino običajnih vrtnin, ga lahko vključimo na različna mesta v kolobarju. Zaradi nizke, polegle rasti lahko začasno prekrije gola tla med večjimi rastlinami, vendar moramo paziti, da jim ne konkurira za prostor in vodo.
Za trditve, da tolščak zanesljivo odvrača bolhače ali kapusovo muho, ni dovolj dobrih dokazov. Pod kapusnice ga zato ne sejemo kot nadomestilo za zaščitno mrežo, kolobar ali druge preverjene ukrepe proti škodljivcem. Njegova največja korist je predvsem, da ko druge solatnice v vročini izgubljajo kakovost, nam ta skromna rastlina ponuja sveže, hrustljave liste in pridelek z gredice, ki bi sicer do jeseni morda ostala prazna.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
