Tamarilo: eksotični paradižnik, ki ga lahko že sejemo
Tamarilo ali drevesni paradižnik lahko sejemo že marca. Preverite, kako ga vzgojiti in zakaj je zanimiva eksotična popestritev vrta ali terase.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V drugi polovici marca marsikdo že nestrpno razmišlja o prvih sadikah. Večina vrtičkarjev prisega na klasičen paradižnik, a za malce več pestrosti v okusih, lahko preizkusimo tudi nekaj malce drugačnega. Tamarilo, znan tudi kot drevesni paradižnik, je ena tistih rastlin, ki nas preseneti tako z videzom kot tudi z okusom. Čeprav prihaja iz bolj toplih krajev, ga lahko uspešno vzgojimo tudi pri nas.
PREBERITE TUDI:
Eksotičen sorodnik paradižnika
Tamarilo (Solanum betaceum) spada v družino rzhudnikovk, kamor sodijo tudi paradižnik, paprika in krompir. V osnovi gre za hitro rastoč grm ali manjše drevo, ki lahko v ugodnih razmerah zraste tudi do pet metrov visoko, a ga pri nas običajno gojimo precej bolj skromno – kot lončnico ali posodovko. Z nami lahko ostane več let, še preden nas razveseli s plodovi pa je pravi eksotični »eksponat«, ki pritegne poglede.
Rastlina razvije eno glavno steblo s številnimi stranskimi vejami, na katerih se kasneje pojavijo cvetovi in plodovi. Listi so veliki, mehki in imajo nekoliko poseben vonj, ki marsikoga preseneti.
Zakaj ga sejemo že marca
Tamarilo ima dolgo rastno dobo in potrebuje veliko toplote, zato je zgodnja setev ključna. Če želimo, da rastlina v sezoni razvije dovolj močno strukturo in morda že prve plodove, moramo začeti že zdaj.
Sejemo ga v notranjih prostorih, na svetlem in toplem mestu, idealno pri temperaturi okoli 20 °C. Kalitev je običajno zanesljiva, mlade rastline pa rastejo precej hitro.
Ker ne prenaša nizkih temperatur, ga na prosto ne postavljamo prezgodaj. Tudi pozne spomladanske ohladitve ga lahko hitro poškodujejo.
Rastlina, ki ne mara mraza in suše
Tamarilo izhaja iz subtropskih območij, zato ima nekaj precej jasnih zahtev. Ne prenaša zmrzali (že temperature pod –2 °C ga lahko poškodujejo), prav tako pa slabo prenaša dolgotrajno sušo.
Najbolje uspeva v rahlih, rodovitnih in dobro odcednih tleh. Stoječa voda mu škodi, zato moramo pri sajenju poskrbeti za dobro drenažo. Ker ima plitev koreninski sistem, ga je smiselno redno zalivati, predvsem v poletni vročini.
Plodovi, ki presenetijo z okusom
Plodovi tamarila so jajčaste oblike in dolgi približno deset centimetrov. Barvno variirajo od rumene in oranžne do rdeče in celo vijolične.
Okus je poseben – nekoliko kiselkast, aromatičen in kompleksen. Rdeči plodovi so bolj trpki, rumeni pa izrazito slajši, z rahlim pridihom manga ali marelice.
Koža in del mesa tik pod njo sta grenka, zato plod običajno prerežemo in izdolbemo sredico. Uporabimo ga lahko v sladicah, kompotih ali celo slanih jedeh. V Južni Ameriki ga pogosto kombinirajo s čilijem v pikantnih omakah.
Ali ga lahko gojimo tudi pri nas?
Čeprav tamarilo ni tipična vrtnina za naše razmere, ga lahko uspešno gojimo kot lončnico ali rastlino v rastlinjaku. Ključno je, da mu zagotovimo dovolj toplote, zaščito pred vetrom, redno zalivanje in veliko svetlobe.
V ugodnih razmerah lahko prve plodove pričakujemo že po enem do dveh letih, polno rodnost pa rastlina doseže nekoliko kasneje. Plodovi pri nas zorijo predvsem od poznega poletja do jeseni, pozimi pa rastlina ob pomanjkanju svetlobe in toplote praviloma miruje.
Ideja za letošnjo sezono
Če vsako leto posejete le klasičen paradižnik, je tamarilo zanimiva nadgradnja. Ne bo nadomestil domačih sort, lahko pa postane tisti poseben poudarek, ki pritegne pozornost in radovednost.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
