Ko fižol v vročini odpove, lahko ti dve stročnici rešita pridelek
V vročem delu poletja fižol pogosto zastane. Dolga vigna in lima fižol pa takrat najbolje uspevata in podaljšata sezono pridelka na vrtu.
Stročnice imajo na vrtu posebno vlogo. Ne prinašajo le pridelka, temveč tudi izboljšujejo strukturo tal in jih bogatijo z dušikom. V dobro zasnovanem ekološkem vrtu bi morale vsako leto zavzemati pomemben delež površin, a v praksi jih pogosto potisnemo na rob. Visoki fižol se preseli na opore ob robu vrta, nizki pa ostaja nekoliko zapostavljen, še posebej v rastlinjakih, kjer mu poleti preprosto postane prevroče.
Prav tukaj pa se odpre prostor za zanimivo rešitev. Poleg klasičnega fižola lahko posejemo tudi manj poznani, a zelo uporabni stročnici – dolgo vigno in lima fižol. Obe izvirata iz toplejših podnebij in najbolje uspevata prav takrat, ko običajne stročnice nekoliko popustijo.
Dolga vigna: ko vročina postane prednost
Dolga vigna, ki smo jo nekoč poznali tudi pod imenom kilometrski fižol, sicer spada med stročnice, a je le daljna sorodnica navadnega fižola. Njena največja prednost je prav odpornost na visoke temperature.
PREBERITE TUDI:
V najbolj vročem delu poletja, ko nizki fižol že zaključi prvi val rodnosti, visoki pa še ni v polnem zagonu, dolga vigna zapolni vrzel. Njeni stroki so izjemno dolgi, pogosto zrastejo tudi več kot pol metra, a jih za kulinarično uporabo trgamo precej prej. Mladi so mehki, nežni in hitro kuhani, medtem ko starejši hitro postanejo vlaknasti.
Tudi po videzu je zanimiva rastlina – z rahlo rožnatimi cvetovi in svetlo zelenimi, elegantno podaljšanimi stroki, ki delujejo skoraj eksotično.
Setev in vzgoja: toplota je ključna
Pri dolgi vigni je še pomembneje kot pri fižolu, da je zemlja dovolj ogreta. Neposredno setev na gredo opravimo šele, ko ima zemlja vsaj 15 °C. Če želimo zgodnejši začetek, si lahko pomagamo s sadikami.
Sejemo konec aprila ali v začetku maja v manjše lončke, v vsakega damo več semen. Ko korenine prerastejo substrat in oblikujejo kompaktno grudo, sadike presadimo na stalno mesto. Ob neposredni setvi je priporočljivo seme predhodno namočiti.
Dolga vigna potrebuje oporo, podobno kot visoki fižol, vendar običajno ne doseže enake višine. V rastlinjaku lahko zraste do stropa, na prostem pa približno do dveh metrov. Posadimo jo na sončno mesto in pazimo, da je ne zasenčijo druge rastline.
Skromna, a hvaležna rastlina
Čeprav uspeva v vročini, dolga vigna ne mara zbite zemlje. Gredico zato pripravimo z dodatkom komposta, ki ga vdelamo v zgornjo plast tal. Uporabimo lahko tudi organska gnojila, medtem ko svež gnoj ni primeren.
Poleti potrebuje podobno nego kot fižol: oporo, občasno rahljanje tal in redno obiranje. Zalivanje običajno ni potrebno, saj dobro prenaša sušo, zelo pa ji ustreza zastirka, ki ohranja vlago v tleh.
Pri tej rastlini velja enako pravilo kot pri bučkah: več ko obiramo, več pridelka dobimo. Če na rastlini pustimo preveč zorečih strokov, hitro preneha cveteti.
Konec sezone in pravilno spravilo
Dolga vigna ne mara hladnega vremena. V hladnem in vlažnem poletju bo pridelek slabši, proti koncu poletja pa rastlina postopoma preneha roditi. Takrat jo običajno že nadomesti visoki fižol.
Ob koncu sezone rastlin ne pulimo, temveč jih odrežemo nad tlemi. Korenine pustimo v zemlji, saj tako ohranimo koristne mikroorganizme in izboljšamo strukturo tal.
Lima fižol: za ljubitelje zrnja
Druga zanimiva stročnica za vroča poletja je lima fižol. Tudi ta prihaja iz Južne Amerike in zelo dobro prenaša sušo in visoke temperature.
Rastlina je bujna, košata in lahko zraste celo višje od nekaterih sort fižola. Potrebuje oporo, podobno kot visoki fižol, a zaradi svoje rasti ni najbolj primerna za manjše rastlinjake, kjer lahko hitro ustvari preveč sence.
Pri lima fižolu ne uporabljamo strokov, temveč zrna. Ta so velika, ploščata in nežnega okusa. Uporabljamo jih lahko mlada ali suha, kar pomeni, da imamo z eno rastlino dvojno uporabnost.
Ker se z navadnim fižolom ne križa, si lahko brez težav shranimo lastno seme za naslednjo sezono.
Zakaj torej izbrati dolgo vigno in lima fižol?
Če želimo poleti dodatno razširiti izbor stročnic, lahko posejemo še lečo in čičeriko. Obe vrsti dobro uspevata v toplih in suhih razmerah, a ju sejemo šele, ko se zemlja dovolj ogreje – praviloma v drugi polovici maja.
Na pridelek je treba počakati do jeseni, saj dozori šele septembra, kar je pomembno upoštevati pri načrtovanju vrta.
Dolga vigna in lima fižol nista več eksotična posebnost, temveč uporabni rastlini za vse, ki želijo vrt prilagoditi spremenjenim poletjem. Dobro prenašata vročino, razširita čas pobiranja stročnic in obenem prispevata k bolj raznolikemu kolobarju.
Če se vsako poletje soočate z upadom pridelka zaradi vročine, sta to rastlini, ki lahko ta izziv spremenita v prednost.
PREBERITE TUDI:
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
