Prihaja čas za sajenje plodovk: tako jih pravilno posadite
Paradižnik, paprika, kumare in bučke potrebujejo toploto, dovolj prostora in pravilno sajenje. Sredi maja prihaja idealen čas za plodovke.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Rože in vrt za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prihaja za vrtičkarje najbolj vznemirljiv čas, saj bomo kmalu na vrt selili najbolj priljubljene poletne vrtnine. Paradižniki, paprike, kumare, bučke, melone in lubenice že čakajo v sadilnih lončkih, a pri plodovkah velja pomembno pravilo: nikar ne hitimo preveč. Čeprav so dnevi sredi maja že topli, so noči lahko še vedno hladne, zemlja pa premrzla za rastline, ki izvirajo iz toplih krajev Južne Amerike in drugih toplih območij sveta.
PREBERITE TUDI:
Prav zato so plodovke izrazite ljubiteljice sonca in toplote. Hladna zemlja jih hitro ustavi v rasti, pogosto pa zaradi temperaturnega šoka dolgo životarijo, namesto da bi se lepo razvijale. Veliko bolj smiselno je nekaj dni počakati, kot pa rastline prezgodaj saditi na prosto.
Zakaj so sadike plodovk boljša izbira od neposrednega sejanja?
Danes večino plodovk vzgajamo iz sadik, kar ima veliko prednosti. Paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, bučke, melone in lubenice na toplem hitro kalijo, ker so temperature stabilne podnevi in ponoči. Rastline zato ne izgubljajo energije za preživetje v hladni zemlji, ampak jo usmerijo v razvoj korenin in listov.
To je tudi razlog, da lahko danes lubenice in melone uspešno pridelujemo skoraj po vsej Sloveniji, ne le na Primorskem. Če sadike presadimo ob pravem času in jim zagotovimo dovolj toplote, bodo tudi v notranjosti države lepo dozorele.
Pri presajanju je pomembno, da sadike vedno presajamo skupaj s koreninsko grudo. Tako rastline skoraj ne doživijo šoka in hitro nadaljujejo rast.
Plodovke potrebujejo veliko prostora
Ena najpogostejših napak na domačih vrtovih je pregosto sajenje. Ko so sadike še majhne, se zdi prostora ogromno, čez nekaj tednov pa nastane prava džungla, kjer zrak slabo kroži, vlaga zastaja, bolezni pa se širijo veliko hitreje.
Paradižnik potrebuje približno 70 centimetrov prostora, paprika vsaj 50 centimetrov, jajčevec pa okoli 60 centimetrov. Prav dovolj razmika je eden ključnih razlogov, da rastline ostanejo zdrave tudi proti koncu poletja, ko se začnejo pojavljati bolezni.
Kumare bodo precej bolj zdrave, če jih vzgajamo ob opori, saj listi in plodovi niso ves čas v stiku z mokro zemljo. Bučke, lubenice in melone pa odlično uspevajo tudi na kompostnem kupu, če je ta na sončni legi.
Kako pravilno presajamo plodovke?
Plodovke vedno sadimo nekoliko globlje, kot so rasle v lončku. Iz stebla namreč poženejo dodatne korenine, zaradi katerih rastlina razvije močnejši koreninski sistem. To pomeni boljšo odpornost proti suši in lažje črpanje hranil iz tal.
Sredi maja so tla lahko še vedno hladnejša, zato je zastirka zelo dobrodošla pomoč. Plodovke imajo rade topla tla, organska zastirka pa zemljo ogreva, hkrati zadržuje vlago in postopoma hrani rastline.
Najbolj praktična je slama, uporabimo pa lahko tudi pokošeno travo. Pomembno je le, da jo pred uporabo dan ali dva sušimo na soncu. Sveža mokra trava se namreč rada sprime v neprepustne gmote, ki začnejo gniti.
Kaj lahko sadimo med paradižnik in papriko?
Ker so plodovke posajene precej narazen, marsikdo težko gleda prazen prostor med njimi. A prav ta prostor lahko zelo pametno izkoristimo. Med paradižnik, papriko in jajčevce lahko posejemo berivko, rukolo, krešo ali posadimo nekaj sadik solate, ki jih bomo pobrali še preden se plodovke močno razrastejo.
Odlična spremljevalka plodovk je tudi bazilika. Ne le zaradi kulinarične kombinacije s paradižnikom, ampak tudi zato, ker njen vonj nekoliko zmede nekatere škodljivce. Lepo uspeva ob paradižniku, kumarah in bučkah.
Dobra soseda bučk, kumar, melon in lubenic je tudi sladka koruza, ki v maju hitro kali v že ogreti zemlji in pozneje ustvari zanimivo poletno kombinacijo na vrtu.
Kaj še sejemo in sadimo sredi maja?
Maj ni namenjen samo plodovkam. Še vedno sejemo blitvo, rdečo peso in por za prezimovanje. Če želimo solato pobirati vse poletje, jo sadimo postopoma na približno deset dni.
V maju sejemo tudi sladkorni grah, ki je nekoliko bolj občutljiv na mraz kot navaden grah. Čas je tudi za kapusnice, predvsem za brstični in kodrolistni ohrovt, saj potrebujeta dolgo rastno sezono.
Pri vseh teh vrtninah velja podobno pravilo kot pri plodovkah: dovolj prostora, dovolj hranil in predvsem dovolj sonca.
Na zelenjavnem vrtu naj ne raste samo zelenjava
Sodobni zelenjavni vrtovi niso več samo uporabni, ampak tudi lepi. Zato med vrtnine obvezno vključimo cvetlice. Kapucinke, žametnice in ognjič niso le dekorativni, ampak na vrt privabljajo opraševalce in koristne žuželke, nekatere pa pomagajo tudi pri zmanjševanju težav s škodljivci.
Sredi maja vrt zares zaživi. Delo je zdaj resda intenzivno, a prav v tem obdobju nastajajo temelji poletnega pridelka. Če bomo plodovkam namenili dovolj toplote, prostora in potrpežljivosti, nas bodo poleti nagradile z obilico zdravih in okusnih plodov.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
