Imate staro rabarbaro? Jeseni je pravi čas, da jo presadite in razdelite
Starejša rabarbara začne sčasoma slabše rasti in razvijati tanjše peclje. Jesen je pravi čas, da jo izkopljemo, razdelimo in presadimo ter ji tako povrnemo vitalnost.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rabarbara je ena tistih vrtnin, ki jih posadimo, nato pa vsako pomlad iz zemlje znova poženejo mogočni listi in mesnati peclji. Je torej trajnica, vseeno pa lahko z leti opazimo, da je listov vse manj, da so tanjši ali da je velika gruda v sredini vse manj vitalna. Takrat rabarbara potrebuje nekaj naše pomoči. Jesen je odličen čas, da staro rastlino izkopljemo, razdelimo in presadimo ter si iz ene rabarbare hkrati ustvarimo več novih.
Rabarbara je trajnica in lahko na istem mestu raste desetletje ali še precej dlje. Kljub temu je starejše, pregoste rastline priporočljivo občasno razdeliti. Strokovnjaki priporočajo, da to opravimo na približno pet let, a je to le okvirno obdobje. Veliko boljši znak za ukrepanje so vse tanjši peclji, slabša rast in zelo velika, zbita gruda.
Počakajmo, da začne rastlina počivati
Za delitev rabarbare je primeren čas od jeseni do zgodnje pomladi, ko rastlina miruje. Delo lahko opravimo tudi nekoliko pozneje jeseni, vse dokler tla niso zamrznjena ali premočena. Liste pred tem pustimo, da naravno odmrejo, saj rabarbara tako zaključi rastno sezono in si v podzemnih delih ustvari zalogo za prihodnjo pomlad.
Če želimo rabarbaro samo prestaviti na drugo mesto, lahko presadimo celo grudo. Pri veliki, več let stari rastlini pa je presajanje odlična priložnost, da jo obenem razdelimo in pomladimo.
PREBERITE TUDI:
Iz ene stare rastline lahko dobimo več novih
Najprej z lopato okoli rastline naredimo dovolj širok krog in poskušamo iz zemlje dvigniti celotno koreninsko grudo. Pri stari rabarbari je ta lahko precej velika in težka, zato je delo lažje, če zemlja ni razmočena.
Ko je korenika zunaj, jo pregledamo. Z ostro lopato ali močnim nožem jo razdelimo na več kosov. Vsak mora imeti del zdrave korenike in vsaj en dobro razvit rastni brst, saj bo iz njega spomladi pognala nova rastlina. Za razmnoževanje so praviloma najboljši vitalni deli z zunanjega roba stare grude, medtem ko ostarele, mehke, poškodovane ali gnile dele iz sredine zavržemo.
Pri tem velja še eno pomembno pravilo: razmnožujemo samo zdrave rastline. Če stara rabarbara kaže znake resnejše bolezni ali gnitja korenike, z njeno delitvijo težavo samo prenesemo na nove rastline.
Novega mesta ne izberimo za nekaj let, ampak za dolgo
Ker bo rabarbara na istem mestu ostala več let, se priprava tal splača. Najbolje uspeva na sončni, odprti legi v globokih, rodovitnih tleh, bogatih z organsko snovjo. Rada ima dovolj vlage, ne prenese pa zastajanja vode okoli korenike. Na težkih, pogosto razmočenih tleh lahko začne krona gniti.
Pred sajenjem zato odstranimo predvsem trajne plevele, zemljo globlje zrahljamo ter ji primešamo dobro razgrajen kompost ali preperel hlevski gnoj. Rabarbara sčasoma zraste v mogočno rastlino, zato ji namenimo dovolj prostora. Med posameznimi rastlinami pustimo približno en meter razdalje.
Brstov ne zakopljimo globoko
Pri sajenju je ena najpogostejših napak pregloboko sajenje. Del korenike položimo v pripravljeno sadilno jamo tako, da je rastni vršiček približno v ravnini s površino tal oziroma le tik pod njo. Na težkih in vlažnih tleh je še pomembneje, da krošnje ne zakopljemo, saj lahko zaradi preobilice vlage začne gniti.
Zemljo okoli korenin nežno utrdimo in novo posajeno rabarbaro dobro zalijemo. Pozneje jeseni običajno dodatno zalivanje ni potrebno, razen če nastopi daljše suho obdobje.
Prvo pomlad ji pustimo, da nabere moč
Po presajanju nas bodo spomladi hitro zamikali prvi sveži peclji, vendar se splača nekoliko potrpeti. Na novo posajeni oziroma razdeljeni rabarbari moramo omogočiti, da najprej razvije močan koreninski sistem. Prvo sezono je zato praviloma ne obiramo, naslednjo pa le zmerno.
Spomladi okoli rastline razporedimo približno 5 do 7 centimetrov debelo plast dobro razgrajenega komposta ali druge organske zastirke. Ta pomaga ohranjati vlago in omejuje rast plevela, vendar je ne nasujemo čez samo krono oziroma rastne brste. V daljših sušnih obdobjih rabarbaro temeljito zalivamo.
Če smo ji ob jesenskem presajanju namenili dovolj prostora in dobro pripravili tla, smo s tem opravili večino dela za prihodnja leta. Rabarbara namreč ne potrebuje vsakoletnega presajanja – prav nasprotno. Ko se dobro ukorenini, ji najbolj ustreza, da jo pustimo pri miru, dokler nam sama s slabšo rastjo ne pokaže, da je napočil čas za novo delitev.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
