Rabarbara: pozabljena trajnica, ki se na vrtu izjemno obnese
Rabarbara je trajnica, ki jo na vrtovih pogosto spregledamo. Ko ji namenimo stalno mesto, nas dolga leta nagradi z bogatim pridelkom in vsestransko uporabnostjo.
Ko na vrtu razmišljamo o zasaditvenem načrtu, se največkrat osredotočamo na vrtnine, ki jih vsako leto znova sejemo ali sadimo. Med trajnicami pa obstajajo tudi zelenjadnice, ki jih posadimo enkrat in jih nato »žanjemo« še leta in leta. Ker zasedejo prostor za dolgo obdobje, zahtevajo več premisleka. Rabarbara je ena tistih rastlin, ki jih sadimo včasih celo za desetletja. Prav zato si zasluži posebno mesto v načrtovanju vrta.
PREBERITE TUDI:
Rabarbara, rastlina z vrta naših babic
Rabarbara je izredno zdrava rastlina, saj vsebuje številne antioksidante, ki podpirajo naš imunski sistem, uporabna pa je tudi kot insekticid na vrtu. Ker je trajnica, jo posadimo enkrat in potem pobiramo pridelek več let. Rabarbara je skoraj po pravilu nekoč rastla na vrtovih naših babic. Ti so sicer imeli veliko manj vrst zelenjadnic, kakor jih imamo danes, so bili pa po drugi strani bolj pisani, dišeči in na njih si našel veliko cvetic in tudi zelišč.
Rabarbara je precej velika trajnica, ki prihaja k nam iz Azije. V naravi jo najdemo v Siriji, na Kitajskem in v Burmi, v Evropi pa raste le na vrtovih. Rastlina zraste tudi do dva metra, zato za svojo rast in razvoj potrebuje kar veliko prostora. Odmerimo ji ga tam, kjer bo lahko kraljevala in se bohotila. Ob njej lahko sadimo motovilec, fižol, česen, kolerabico, zelje, ohrovt, solato in predvsem špinačo. Ima velike, dekorativne liste in lepe cvetove, zato bo lepa tudi na večjih okrasnih gredicah. Potrebuje globoka tla, kjer ji vode ne sme zmanjkati. Vendar ne mara zastajanja vode, predvsem ne pozimi, zato ji moramo izbrati odcedno lego.
V literaturi sicer lahko preberemo, da rabarbara dobro uspeva tudi v polsenčnih legah, a vedeti moramo, da je tam njena življenjska doba precej kratka. Zato ji raje poiščite primernejšo sončno lego, poleti pa poskrbite, da bo imela dovolj vlage. Na vrtu jo sadimo nekam v kot, da bo imela dovolj prostora, obenem pa ne bo motila rasti drugih vrtnin.
Setev, razmnoževanje in sajenje
Rabarbaro lahko sejemo ali razsajamo, razdelimo koreninski sistem. Seme je seveda dostopno tudi na našem trgu, le da ga je na policah trgovin treba pošteno iskati. Veliko preprostejši je nakup v spletni trgovini. Rabarbaro posejemo v začetku septembra ali bolje na toplem v januarju. V lonček s premerom od 5 do 10 cm posejemo od dve do tri semena. Za hitrejši vznik namočimo seme vsaj za dve do tri ure, še bolje pa čez noč v topli vodi, lahko je to tudi kamilični čaj.
Lončke napolnimo s hranilnim substratom, zemljo za rože. Ne varčujte pri nakupu substrata, kar je sicer splošno navodilo za vzgojo sadik. Ko so lončki napolnjeni z zemljo, vanjo naredimo luknje, globoke približno 1 cm oz. do prvega členka na kazalcu. V vsako posejemo od dve do tri semena in jih pokrijemo z zemljo. Seveda setev zalijemo in jo postavimo v topel prostor.
Rabarbara raste zelo hitro in korenine bodo hitro prerasle lonček. Pozimi naj bodo lončki v neogrevanem, lahko tudi povsem mrzlem prostoru. Tudi na prostem so lahko, a takrat jih je smiselno prekriti s slamo ali listjem.
Pogosteje se dela lotimo tako, da preprosto razdelimo stare rastline. To naredimo, ko rastlina jeseni že počiva ali pred spomladanskim poganjanjem nadzemnih delov. Prava meseca sta torej november ali februar.
Za sajenje izkopljite jamo, veliko približno od 30 do 40 cm premera in globine. Napolnimo jo z mešanico komposta in izkopane zemlje. Če nimate lastnega komposta, lahko namesto njega vzamete substrat, zemljo za rože. Danes lahko zelo kakovostne komposte, substrate brez šote, kupite tudi v trgovinah.
Jamico pred presajanjem zalijemo, nato pa posadimo sadike z dobro razvitim koreninskim sistemom ali del korenine, na katerem so dobro vidni vsaj trije brsti, poganjki. Po sajenju gredice zastrite, saj ima rabarbara velike zahteve po vodi, posebej v prvem letu po presajanju. Zastirka je lahko pokošena trava, listje, slama, lubje. Sadimo na razdaljo najmanj 70 cm v vrsti in meter ali dva med vrstami, toda za eno družino ena rastlina po navadi zadošča.
Nega, gnojenje in dolgoživost
V prvem letu po sajenju jo samo zalivamo in rahljamo zemljo okoli nje, če je potrebno. Liste oziroma peclje trgamo in jemo šele naslednje leto po sajenju. Korenine prav tako izkopavamo v drugem letu po sajenju.
Rabarbara je zelo nezahtevna rastlina, ki potrebuje le dobro, organsko zemljo. Vendar gnojilo ne sme biti gnoj. Če bi uporabljali slednjega, bi imela krajšo življenjsko dobo, predvsem pa manj zdravilnih sestavin. Hvaležna pa vam bo za kompost. Tega lahko vsako leto dodate do kakih 8 litrov na rastlino. Kompost lahko okoli rastline potresete jeseni, kar je bolje, lahko pa tudi zgodaj spomladi. Seveda prvo leto po sajenju gnojimo manj, pozneje pa več.
Organske zastirke bodo njeno življenjsko dobo in tudi pridelek listov močno povečali. Vendar pa je treba ob mokrih poletjih ali obilnih padavinah zastirko umakniti, da se tla hitreje osušijo. Edini pravi sovražnik rabarbare je namreč premokra, slabo zračna zemlja. Poleti, če je suho in vroče, pa je zelo hvaležna za namakanje. Zalivamo enkrat do dvakrat na teden z obroki do 20 litrov na odraslo rastlino.
Rabarbaro je pogosto dobro na vsakih pet let razsaditi in posaditi na novo mesto. Na odcednih, sončnih legah pa lahko ostane tudi več deset let.
Uporabnost rabarbare na vrtu in v kuhinji
V zdravilne namene uživamo zdrobljene in posušene korenine, a tak način uporabe pri nas skoraj ni v navadi. V manjših količinah delujejo proti driski in želodčnim težavam, v večjih pa odvajalno. Uporabljali so jih tudi za čiščenje jeter.
V Evropi rabarbaro najpogosteje uporabljamo kot zelenjavo oziroma sadje. Uživamo njena stebla, ki so bogata z vitamini C, K in B ter številnimi rudninami. Obiramo jih od sredine junija naprej. Če jo uživamo pogosto, jo nabiramo le v juniju in delu julija, nato ponovno septembra, saj se poleti v pecljih začne kopičiti več oksalne kisline. Prav zato rabarbara ni priporočljiva za ljudi z ledvičnimi ali žolčnimi kamni, protinom ali težavami s hemoroidi.
Obiramo le zrele, dorasle peclje, mlajše pa pustimo, saj so listi tovarna hrane za rastlino. Srčne liste vedno ohranimo.
Listno maso lahko uporabimo tudi kot zastirko okoli kapusnic, korenčka, solate in pora, saj odganja talne škodljivce in polže. Iz nje pripravimo tudi naravni insekticid. Peclje pa uporabljamo v sokovih, marmeladah, kompotih in pecivu. Zaradi rahle kislosti se odlično ujame s sladkim sadjem, kot so jabolka, buče, pomaranče ali limone.
Rabarbara pride prav celo v gospodinjstvu – z njenimi listi lahko očistimo poapnelo ali umazano posodo.
Odlično odsluži svoje "rezervirano" mesto
Rabarbara ni le uporabna vrtnina, temveč dolgoročna naložba v vrt. Ker gre za trajnico, ki ob primerni negi na istem mestu uspeva desetletja, jo v zasaditveni načrt vključujemo premišljeno. V zameno nam ponudi zanesljiv pridelek, dekorativno podobo gredice in vsestransko uporabnost – od kuhinje do naravnega varstva rastlin. Če imate na vrtu dovolj prostora in iščete rastlino, ki bo z leti postajala le še lepša in bogatejša, potem rabarbara skorajda nima konkurence.
E-novice · Rože in vrt
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
