Kako preprečimo plesen na mikrozelenjavi in zakaj sploh nastane
Plesen pri mikrozelenjavi je pogosta težava. Preverite, kako jo prepoznati, zakaj nastane in s katerimi ukrepi jo učinkovito preprečimo.
Mikrozelenjava je dobrodošel vir bogatih hranilnih snovi v obdobju, ko na voljo nimamo tako pestre izbire doma pridelane zelenjave. Načeloma z vzgojo nimamo težav in mlade rastlinice rastejo hvaležno, dokler jih ne »požanjemo«, se pa včasih dogodi, da kakšen pladenj napade plesen, in namesto da bi rastlinice pridno porezali, jih razočarano stresemo v smeti.
PREBERITE TUDI:
V gneči številnih stebelc in v vedno vlažnem okolju ima plesen odlične možnosti za obstoj in razmnoževanje, zato je lahko precej pogosta preglavica, s katero se srečujejo predvsem začetniki pri vzgoji mikrozelenjave. Poglejmo si, kaj lahko naredimo, da se to ne bo dogajalo.
Kako prepoznamo težavo?
Za začetek se je treba vprašati, kako dobro sploh znamo prepoznati, kaj plesen je. Morda se komu to vprašanje zdi nekoliko butasto, saj je plesen tako očitna, da je ne moremo prezreti, a pri mikrozelenjavi ni tako.
Bela puhasta prevleka, ki jo pogosto opazimo pri dnu stebelc, navadno ni plesen, temveč mikro koreninski laski, ki izraščajo iz majhnih semen in so povsem normalen in naraven del rastline. Ti laski namreč povečujejo površino semena in mladim rastlinicam omogočajo, da absorbirajo vso vodo, ki jo potrebujejo. Na videz so beli puhki res zelo podobni plesni, a z natančnim pregledom bomo brez težav prepoznali razliko.
Plesen je videti bolj kot fina pajkova mreža, koreninski laski pa so bolj mehki in puhasti. Plesen je tudi na dotik nekoliko sluzasta, laski pa ne. Poleg tega so koreninski laski res samo čisto ob vznožju stebelca, plesen pa je lahko tudi višje, pravzaprav kjerkoli na rastlini in sadilnem pladnju. Če še vedno nismo povsem prepričani, uporabimo preprost trik: rastlinice zalijemo oziroma zmočimo, pri tem pa opazujemo, kaj se dogodi z belo-sivim puhom. Če se poleže in skoraj izgine, to pomeni, da gre za koreninske laske. Plesen ostane in se tudi ob stiku z vodo ne spremeni veliko.
Če ugotovimo, da težava s plesnijo res obstaja, je drugi korak to, da se spomnimo, kako plesen sploh nastane. Za to so potrebni štirje dejavniki: bakterije, visoka vlažnost, pomanjkljiva svetloba in stoječi zrak. Če takšne razmere preprečimo, plesni preprečimo njene življenjske pogoje in jo uničimo. Vprašanje pa je seveda, kako.
Omogočimo kroženje zraka
V času kaljenja mikrozelenjavo pogosto pokrijemo s prozornim plastičnim pokrovom. To sicer pomaga ohranjati vlago in dviguje temperaturo, zato mlade rastlinice hitreje vzkalijo in rastejo, a po drugi strani zrak pod pokrovom skoraj ne kroži, in tako imajo bakterije idealne možnosti za razmnoževanje. Da bi povečali kroženje zraka, je priporočljivo, da v pokrov ob strani naredimo nekaj luknjic več in ob pladenj postavimo nežen ventilator. Ventilator na nekaj ur prižgemo za 15 do 30 minut, tako spodbudimo cirkulacijo zraka, zrak pa tudi osvežimo in s tem preprečimo nastajanje plesni.
Pomembno je še, da pri sejanju s številnostjo semen ne pretiravamo. Če so rastline posajene pregosto, med stebelci nastane velika gneča in zrak ne more krožiti. Poleg tega se plesen tudi lažje prenaša z enega stebelca na drugega. Sejemo torej vedno le toliko, kolikor je priporočeno, med rastlinicami naj ostane nekaj prostora.
Priporoča se tudi, da raje uporabimo manjše pladnje in več kot samo enega velikega. Pri manjših pladnjih namreč zrak lažje pride med rastlinicami od enega konca do drugega, zato kroži samodejno. Če pa imamo velik pladenj, v sredini med rastlinami kroženja zraka tako rekoč ni, zato se tam pesen začne, nato pa se zaradi gneče hitro širi še navzven do robov posode.
Plesen ne mara svetlobe
Res je, plesen ne mara močne svetlobe, veliko lažje se razmnožuje, kjer sončnih žarkov primanjkuje. Če torej semena mikrozelenjave pokrivate, da bi hitreje vzklila, bodite pozorni, da takoj, ko mlade rastlinice začnejo kliti, jih postavite na svetlobo. Umetna svetloba, ki jo ponujajo navadne luči, pri tem nima kaj dosti vpliva, zato naj bodo pladnji z mikrozelenjavo vedno blizu okna, kjer dobijo največ naravne, sončne svetlobe. Pa ne pozabite, da topli sončni žarki vplivajo tudi na hitrejše izhlapevanje vode, zato bodite še bolj pozorni na vlažnost rastne podlage oziroma substrata.
Če sončne svetlobe ni dovolj, si lahko pomagamo z osvetljevanjem s specializiranimi fluorescenčnimi lučmi za rast rastlin (grow-lights). Te imajo svetlobo posebno prilagojeno potrebam rastlin in učinkovito nadomestijo sončne žarke.
Preprečimo dostop bakterij
Bakterije so povsod okoli nas, in tudi če pazimo na higieno, brez ustreznega razkužila ne uničimo vseh. Tako je pomembno, da pred sejanjem površine, kjer bomo hranili semena in substrat, primerno steriliziramo, še posebno pa to velja za pladnje oziroma posodice, v katerih bo naša mikrozelenjava rastla.
Za razkuževanje si lahko pripravimo domačo mešanico iz 50 ml 3 % vodikovega peroksida (kupimo ga lahko v lekarni), 50 ml belega kisa in 1400 ml vode. S to raztopino temeljito umijemo sadilne posode in pladnje, pa tudi vso drugo opremo, ki jo bomo uporabljali pri ravnanju z mikrozelenjem.
Pred sejanjem je priporočljivo razkužiti tudi seme. To naredimo zelo preprosto tako, da ga za urico ali dve namočimo v vodi, v kateri prej raztopimo žličko vodikovega peroksida. To bo uničilo kakršnokoli okužbo, ki je že v semenu, s tem pa bomo močno zmanjšali tudi možnost za razvoj plesni. Vodikov peroksid omogoči tudi, da korenine sprejmejo več hranilnih snovi, in tako pomaga rastlini, da se okrepi.
Nadzor nad vlago
Plesen obožuje vlago oziroma je ta ključna za to, da plesen lahko preživi in se razmnožuje. Na žalost za svojo rast vlago nujno potrebujejo tudi rastline … Dobra novica pa je, da mikrozelenjava ne potrebuje vlage v zraku, in zato imamo pri tem lahko nekaj večji nadzor. Visoko zračno vlažnost lahko preprečimo z razvlaževalcem zraka, ki ga v prostoru, kjer stoji pladenj z mikrozelenjem, vklopimo nekajkrat na dan. Tako se bomo znebili vlage v zraku, plesen pa ne bo imela več ugodnih razmer za življenje in se ne bo mogla razmnoževati.
Poskušajmo se tudi izogibati zalivanju rastlin od zgoraj, saj jih tako močimo, vlaga med stebelci pa spodbuja nastajanje plesni. Zalivamo vedno čim bolj od spodaj in takrat, ko opazimo, da se je zemlja že začela sušiti.
Kaj pa če se plesen pojavi?
Z vsemi naštetimi ukrepi bi morali doseči, da se plesen ne bo razvila. Vseeno pa se lahko dogodi, da kakšnega ukrepa ne moremo povsem upoštevati, in če se plesen pojavi, je pomembno, da čim hitreje ukrepamo. Mešanico peroksida, belega kisa in vode, ki smo jo omenili že prej, zlijemo v razpršilko in z njo izdatno poškropimo rastline. To plesen uniči in prepreči njeno razmnoževanje.
Je pa pomembno, da s koncentracijo raztopine ne pretiravamo, saj to rastlinam lahko škodi. Nikoli tudi ne poskušajmo plesni odstranjevati ročno. Stebelca mladih rastlin so nadvse krhka in vsak fizični »napad« je zanje lahko usoden.
