Po nalivih ne zgrabite takoj motike
Zbita zemlja po nalivih lahko koreninam rastlin hitro vzame zrak. Preverite, kdaj jo je varno zrahljati in zakaj z motiko ne smemo hiteti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Letošnje vreme nas postavlja pred nove izzive. Močni nalivi in nevihte, ki jim sledita dan ali dva sonca, nato pa nova pošiljka dežja. Vse to se pozna tudi na vrtnih gredicah, še posebej na zgornjih plasteh, ki se iz mehke prsti spreminjajo v trdo skorjo. Na težjih tleh se površina zlepi, med vrstami nastanejo zbite plasti, voda pa ob naslednjem dežju vse težje pronica v globino.
V takih razmerah večina najprej pomisli na motiko. Ampak to je lahko največja napaka.
PREBERITE TUDI:
Že ena močna nevihta lahko spremeni strukturo tal
Za zbijanje zemlje ni potrebno večdnevno deževje, dovolj je že ena močna nevihta z intenzivnimi nalivi. Velike dežne kaplje udarjajo ob površino tal in razbijajo drobne grudičaste delce. Ti se nato zlepijo v gostejšo plast. Ko se površina posuši, nastane skorja, ki otežuje prehod zraka in vode.
Najbolj so na udaru gola tla brez zastirke ter težja ilovnata in glinasta zemljišča, vendar se lahko površinska zbitost pojavi praktično na vsakem vrtu.
Zakaj je zbita zemlja problem
Korenine ne potrebujejo le vode in hranil, temveč tudi zrak. V dobro strukturirani zemlji so med delci številni drobni zračni prostori, skozi katere kroži kisik.
Ko se zemlja zbije, se ti prostori zmanjšajo. Voda počasneje pronica v globino, po močnejšem dežju lahko zastaja na površini, korenine pa težje dihajo. Hkrati slabše delujejo tudi koristni mikroorganizmi, ki sodelujejo pri oskrbi rastlin s hranili.
Posledice se pogosto pokažejo kot počasnejša rast, slabši razvoj korenin in večja občutljivost rastlin na sušo v naslednjem vročem obdobju.
Mokre zemlje ne obdelujemo
Večina vrtičkarjev je že slišala, da mokre zemlje ne smemo obdelovati, vseeno pa ta nasvet mnogi ne upoštevajo. Tako nas tudi po neurju, ko posije sonce, hitro zamika, da bi odšli na vrt in začeli rahljati tla. A če je zemlja še vedno preveč mokra, bomo njeno strukturo le dodatno poškodovali.
Namesto rahlih grudičastih tal nastanejo velike zbite kepe, ki se po sušenju še bolj utrdijo. Zemlja lahko postane trša kot pred posegom. Preprost preizkus, kdaj je že pravi čas za obdelovanje, je s pestjo zemlje. Če jo lahko stisnemo v kepo, ki ob rahlem pritisku ne razpade, je za obdelavo še prezgodaj.
Kako pravilno zrahljamo tla okoli rastlin
Ko se zgornja plast dovolj osuši, običajno ni potrebno globoko prekopavanje. Pri vrtninah, ki že rastejo na gredah, je cilj predvsem razbiti površinsko skorjo in izboljšati dostop zraka. Najbolje je uporabiti motiko, ročni kultivator ali rahljalo in obdelati le zgornjih nekaj centimetrov zemlje. Pri tem smo previdni, da ne posegamo globoko med korenine.
Posebej občutljive so plodovke, kot so paradižnik, paprika, jajčevci, kumare in bučke, saj imajo velik del koreninskega sistema relativno blizu površine. Večkratno plitvo rahljanje je običajno veliko boljša izbira kot enkratno globoko poseganje v tla.
Vile pogosto naredijo manj škode kot lopata
Na praznih delih vrta ali med vrstami, kjer ni veliko korenin, lahko uporabimo vrtne vile. Vile tla privzdignejo in prezračijo, ne da bi obračale njihove plasti. To pomeni manj motenj za mikroorganizme, deževnike in naravno strukturo tal.
Strokovnjaki zato pogosto priporočajo rahljanje z vilami namesto klasičnega prekopavanja, zlasti na težjih tleh, ki se hitro zbijejo.
Najboljša preventiva je zastirka
Poletne nevihte najmočneje poškodujejo gola tla. Če je zemlja prekrita s slamo, pokošeno travo ali drugim organskim materialom, dežne kaplje ne udarjajo neposredno ob površino.
Zastirka deluje kot zaščitni sloj. Zmanjšuje nastajanje skorje, preprečuje hitro izhlapevanje vode in ustvarja boljše pogoje za delovanje deževnikov. Po močnem nalivu je razlika med zastiranimi in nezastiranimi gredami pogosto vidna že na prvi pogled.
Dolgoročna rešitev se skriva v organski snovi
Če se zemlja po vsakem večjem nalivu močno zbija, je to pogosto znak, da ji primanjkuje organske snovi. Kompost, dobro preperel hlevski gnoj in drugi organski dodatki izboljšujejo strukturo tal. Zemlja postane bolj drobljiva, bolje zadržuje vlago in hkrati omogoča boljše zračenje.
Pomembni zavezniki so tudi deževniki. Njihovi rovi ustvarjajo naravne poti za zrak in vodo ter pomagajo ohranjati dobro strukturo tal brez našega poseganja.
Najbolje je počakati dan ali dva
Po neurju imamo pogosto občutek, da moramo ukrepati takoj, a pri tleh velja ravno nasprotno. Najprej jim pustimo, da se nekoliko osušijo. Šele nato nežno razbijemo skorjo in izboljšamo zračenje zgornje plasti. S tem bomo koreninam pomagali veliko bolj, kot če bi v mokro zemljo zagnali lopato ali motiko.
Zdrava vrtna tla niso tista, ki jih neprestano prekopavamo, temveč tista, ki imajo dobro strukturo, dovolj organske snovi in veliko življenja pod površino. Prav takšna tla tudi po najmočnejših poletnih nalivih najhitreje ponovno zadihajo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
