Zakaj je peteršilj ena najbolj dragocenih rastlin domačega vrta
Maj je idealen čas za setev peteršilja. Ta vsestranska rastlina dobro uspeva tudi v polsenci, sveže liste pa lahko ob pravilni negi trgamo vse do pozne jeseni.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Rože in vrt za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Maj je eden najboljših mesecev za setev peteršilja. Zemlja je že dovolj ogreta, dnevi so daljši, hkrati pa še ni poletne vročine, ki mladim rastlinam pogosto oteži vznik. Čeprav ga marsikdo dojema kot nekaj samoumevnega, je peteršilj v resnici ena najbolj dragocenih rastlin na domačem vrtu. Uporaben je v kuhinji, bogat z vitamini in presenetljivo hvaležen za vzgojo, ko enkrat premagamo njegovo počasno kaljenje.
PREBERITE TUDI:
Peteršilja v osnovi poznamo dve vrsti: listnatega in korenastega, oba pa sta lahko gladkolistna ali kodrolistna. Listnati peteršilj najpogosteje uporabljamo za solate, omake, namaze in zaključevanje jedi, medtem ko korenasti pogosteje konča v juhah, enolončnicah in zelenjavnih prilogah. V praksi pa sta precej bolj vsestranska, kot si mislimo. Tudi korenasti peteršilj daje uporabne liste, listnatemu pa lahko uporabimo tanke korenine za jušne osnove. Celo semena so uporabna kot močna aromatična začimba.
Zakaj peteršilj velja za nekoliko zahtevno vrtnino
Peteršilj ima med vrtičkarji sloves rastline, ki kali počasi in včasih precej nepredvidljivo. Semena pogosto vzkalijo šele po dveh ali treh tednih, pri starejšem semenu pa se hitro zgodi, da sploh ne vznikne. Prav zato je pri majski setvi pomembna predvsem potrpežljivost.
Greda mora biti ves čas rahlo vlažna, saj izsuševanje zemlje med kaljenjem hitro uniči mlade kalčke. Ker rastline na začetku rastejo počasi, jih lahko pleveli hitro prerastejo, zato je redno pletje nujno. Številni izkušeni vrtičkarji si pomagajo tako, da med vrste peteršilja posejejo še redkvice. Te hitro vzkalijo in jasno pokažejo, kje poteka vrsta, zato je okopavanje precej lažje. Dobro deluje tudi zgodnja solata, ki začasno zapolni prostor med vrstami.
Peteršilj najbolje uspeva v rodovitni vrtni zemlji. Korenasti potrebuje nekoliko globlja tla, saj se koren v zbiti zemlji rad razcepi. Razcepljene korenine so pogosto tudi posledica suše ali neenakomernega zalivanja. Ko se rastline po nekaj tednih dobro ukoreninijo, postanejo precej bolj trpežne in nas nato z listi oskrbujejo vse do pozne jeseni.
Ena redkih vrtnin, ki dobro uspeva tudi v polsenci
Velika prednost peteršilja je, da ga lahko sejemo tudi na nekoliko bolj senčna mesta, kjer številne druge vrtnine ne uspevajo najbolje. Prav zato je zelo uporaben za manjše vrtove, balkone ali grede ob hiši, ki niso ves dan obsijane s soncem.
Listnati peteršilj lahko sejemo vse od pomladi pa do poletja, medtem ko korenastega sejemo predvsem spomladi, da imajo koreni dovolj časa za razvoj. Ker je peteršilj dvoletnica, lahko rastline v zemlji tudi prezimijo. Naslednjo pomlad bodo zelo zgodaj ponovno odgnale liste, nato pa hitro zacvetele in zaključile svoj življenjski krog.
Zakaj ga imajo kuharji tako radi
V zadnjih letih je predvsem gladkolistni peteršilj postal skoraj nepogrešljiv v sodobni kuhinji. Njegova aroma je izrazitejša od kodrolistnega, zato ga pogosto uporabljajo tudi vrhunski kuharji. Odlično se poda k juham, gobam, dušeni zelenjavi, ribam, pečenemu krompirju in različnim omakam. Zelo pomembno pa je, kdaj ga dodamo jedi.
Skrivnost močne arome je v tem, da peteršilj dodamo šele na koncu kuhanja ali tik pred serviranjem. Tako eterična olja ostanejo v jedi, namesto da bi med dolgim kuhanjem izhlapela.
Iz svežih listov lahko pripravimo tudi zeliščno maslo, namaze s skuto ali kislo smetano, polivke za solate in aromatične omake. Korenasti peteršilj pa ni uporaben samo za juhe – odličen je tudi kuhan v sopari ali pečen skupaj z drugo korenasto zelenjavo.
Majhen šopek vitaminov in mineralov
Peteršilj je začimba in hkrati tudi zelo bogata hranilna rastlina. Listi vsebujejo veliko vitamina C, betakarotena, flavonoidov in rudnin, med njimi železo, mangan in kalcij. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov velja za eno najbolj hranilno bogatih zelišč na vrtu.
Tradicionalno ga povezujejo tudi s podporo ledvicam in sečilom, saj spodbuja izločanje vode. A tako kot pri vseh močno aromatičnih rastlinah velja zmernost. Peteršilj uporabljamo predvsem kot dodatek jedem, ne v velikih količinah.
Kako ga shraniti, da ohrani čim več arome
Najboljši je seveda svež peteršilj, nabran tik pred uporabo. Prav zato ga številni danes sadijo čim bližje kuhinji – na balkon, ob teraso ali celo v lonec na okenski polici.
Če ga želimo shraniti za kasneje, ga lahko zamrznemo, posušimo ali vložimo v olje oziroma kis. Pri sušenju je pomembno, da listov ne sušimo predolgo. Peteršilj ohrani največ barve in arome, če ga sušimo hitro in pri nekoliko višji temperaturi, okoli 45 do 50 stopinj Celzija.
Zanimiva možnost je tudi shranjevanje v oljčnem olju. Narezane liste po plasteh nalagamo v kozarec, jih sproti zalivamo z oljem in rahlo solimo. Tako dobimo aromatično osnovo, ki jo lahko pozneje uporabljamo pri kuhanju.
Odlično uspeva tudi na balkonu
Peteršilj je ena najboljših rastlin za urbano vrtnarjenje. Listnati dobro uspeva že v manjšem loncu, korenasti pa potrebuje nekoliko globljo posodo. Zemlja mora biti rahla, bogata s kompostom in predvsem enakomerno vlažna. Če bomo maja posejali nekaj semen v korito na balkonu, bomo lahko sveže liste trgali še dolgo v jesen.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
